{"id":18621,"date":"2023-07-26T17:03:02","date_gmt":"2023-07-26T17:03:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-07-ukrajina-ne-vidi-smisla-v-pogajanjih\/"},"modified":"2023-07-26T17:03:02","modified_gmt":"2023-07-26T17:03:02","slug":"ukrajina-ne-vidi-smisla-v-pogajanjih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-07-ukrajina-ne-vidi-smisla-v-pogajanjih\/","title":{"rendered":"Ukrajina ne vidi smisla v pogajanjih"},"content":{"rendered":"<p>Z vidika Kijeva je trenutna ruska vojna proti Ukrajini preve\u010d tipi\u010dna in preve\u010d nenavadna, da bi se kon\u010dala s preprostimi pogajanji. Za rusko vojno je zna\u010dilno, da se ujema z zgodovinskim vzorcem obna\u0161anja Moskve na obmejnih obmo\u010djih. Nenavadnost je v tem, da ne gre le za ukrajinsko ozemlje, ampak tudi za rusko identiteto.<\/p>\n<p>Tako tipi\u010dnost kot ekskluzivnost te vojne \u2013 nadaljevanje \u0161ir\u0161e patologije in posebnega pomena za samo Rusijo \u2013 pomenita, da hiter in stabilen mir z Moskvo ni mogo\u010d. Vsaj ve\u010dina Ukrajincev in drugih prebivalcev vzhodne Evrope trenutno ne verjame v trajno prekinitev ognja.<\/p>\n<div id=\"videoAdvWrapper1568043\"><\/div>\n<p><strong>Rusija kot povratnik<\/strong><\/p>\n<p>Trenutna vojna ni prvi napad Moskve na Ukrajince, niti ni edina ekspanzionisti\u010dna operacija Kremlja na ozemlju nekdanjega imperija. Ukrajinci so se iz lastne zgodovine, pa tudi iz preteklosti in sedanjosti svojih sosedov, nau\u010dili, da Rusom ni mogo\u010de zaupati. Dokler bo ruska dr\u017eava obstajala v svojem sedanjem stanju, se ne bo po\u0161teno pogajala in podpisala resni\u010dno trajnega mirovnega sporazuma.<\/p>\n<p>Imperialno na\u010delo v ruski dr\u017eavni tradiciji je premo\u010dno, da bi omogo\u010dilo smiselno in trajno prekinitev ognja. Prav tako bi lahko pre\u017eivela demokrati\u010dne spremembe v ruskem politi\u010dnem re\u017eimu. To se je zgodilo, na primer, po kratkotrajnih republikanskih obdobjih, to je od februarja do oktobra 1917 in v 1990-ih.<\/p>\n<p>Za razliko od mnogih zunanjih opazovalcev ve\u010dina politikov, strokovnjakov in diplomatov v srednji in vzhodni Evropi ter ju\u017enem Kavkazu in do neke mere v Srednji Aziji trenutne rusko-ukrajinske vojne ne vidi zgolj kot Putinovo obsedenost. Pojavi se kot zadnja faza v dolgi seriji stoletnih ruskih konvencionalnih in hibridnih voja\u0161kih osvajanj. Ukrajinci in druga ljudstva, ki so bila prej podrejena ruskim imperijem &#8211; Moskva, car, sovjetska in postsovjetska &#8211; so pre\u017eiveli podobne invazije. &#8220;Posebne operacije&#8221; ali &#8220;\u010distke&#8221; so zatrle in v\u010dasih popolnoma uni\u010dile lokalna gibanja, ki so iskala neodvisnost in zagotovila mo\u010d Moskve.<\/p>\n<p>Februarja 2022 so bili \u0161tevilni zunanji opazovalci presene\u010deni nad Putinovo trditvijo, da je bil obse\u017een napad Moskve na ukrajinsko dr\u017eavo motiviran z ruskim strahom pred kijevskim &#8220;fa\u0161izmom&#8221; in namenjen &#8220;o\u010drnitvi&#8221; Ukrajine. V nasprotju s tem so bile \u0161tevilne dr\u017eave v vzhodni in srednji Evropi \u017ee seznanjene z ruskimi trditvami, da so njihove vlade ali celo celotne elite fa\u0161isti\u010dne. Na primer, skoraj natanko trideset let pred zaostritvijo napetosti v Ukrajini, leta 1992, je ruska 14. armada voja\u0161ko posredovala v konfliktu znotraj Moldavije.<\/p>\n<p>Takratni poveljnik 14. armade, zdaj pokojni ruski general Aleksander Lebed, je nezakonito vme\u0161avanje svojih vojakov v tujo dr\u017eavo utemeljil z izjavo, ki je bila pred Putinovimi la\u017emi okoli leta 2022. Lebid je na tiskovni konferenci dejal, da se nova vlada mlade Republike Moldavije v Ki\u0161injevu obna\u0161a slab\u0161e kot nem\u0161ka SS pred 50 leti. Odprto voja\u0161ko posredovanje rednih ruskih vojakov je privedlo do kon\u010dne delitve Moldavije.<\/p>\n<p>\u010cete 14. armade, tako imenovane operativne skupine Ruske federacije, so \u0161e vedno na ozemlju Moldavije kot nepovabljeni gostje. To ni bilo spremenjeno z rusko-moldavskim sporazumom o umiku vojakov leta 1994. Ki\u0161injevu ni pomagalo dejstvo, da je Republika Moldavija leta 1994 v \u010dlenu 11 svoje nove ustave razglasila neuvr\u0161\u010denost in zavrnila \u010dlanstvo v Natu. Kljub obljubi Moskve, da bo umaknila \u010dete in nevtralnemu statusu Moldavije od takrat, se je napotitev ruskih enot in delitev dr\u017eave nadaljevala vse do danes.<\/p>\n<p><strong>Kolonializem pred in po Putinu<\/strong><\/p>\n<p>Ta moldavska epizoda 1992-1994 \u2013 v relativno prozahodnem in liberalnem obdobju novej\u0161e ruske zgodovine, ko je bil Vladimir Putin politi\u010dni nih\u010de v Sankt Peterburgu \u2013 ponazarja \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje. Z vidika srednje in vzhodne Evrope ni pomembno, ali sedanji ruski predsednik ostaja na oblasti ali ne. Prav tako ni pomembno, ali je ruski re\u017eim demokrati\u010den, totalitarni, monarhi\u010den, oligarhi\u010den ali druga\u010den. Ekspanzionisti\u010dne te\u017enje Moskve se bodo verjetno nadaljevale. Mnogi zahodni analitiki bi zavrnili tak\u0161en etnozgodovinski determinizem kot neznanstven. Toda ta mra\u010dna ocena je pogosta v dr\u017eavah, ki obkro\u017eajo Rusko federacijo, in celo med nekaterimi njenimi dr\u017eavljani.<\/p>\n<p>Glede na dogodke v zgodovini celotnega postkomunisti\u010dnega sveta je \u017eelja po prekinitvi ognja z Moskvo zdaj videti nestrate\u0161ka, \u010de ne celo nerazumna. Seveda se lahko Putin in njegov notranji krog ali njuni nasledniki na neki to\u010dki odlo\u010dijo za za\u010detek politi\u010dnega dialoga in navidezno konstruktivnih pogajanj. Kremelj bi bil morda celo zainteresiran za podpis sporazuma o ukinitviukrepi za po\u017ear in krepitev zaupanja.<\/p>\n<p>Vendar pa bo to vedenje Rusije povsem koristno. To bi bil za\u010dasen takti\u010dni umik za pregrupiranje vojakov in ponovno oboro\u017eitev. Kasneje bo Moskva ponovno potrdila svojo \u010dezmejno prevlado, mo\u010d in hegemonijo. \u010ce bo potrebno, bo Kremelj to ponovno storil z voja\u0161ko silo in mno\u017ei\u010dnim terorjem proti civilistom.<\/p>\n<p><strong>Ukrajinska psihopatologija Rusije<\/strong><\/p>\n<p>V primeru Ukrajine je ruska agresija \u0161e posebej brutalna in brezkompromisna. Ve\u010dina mainstreamov ruskega nacionalizma ne priznava ukrajinske identitete, kulture in jezika kot resni\u010dno nacionalnega. \u0160teje jih za lokalno folkloro, ki ni enaka ruski narodnosti in kulturi. Ta navidezni prezir ni zakoreninjen le v aroganci Moskve, ampak je tudi izraz ruskega kompleksa manjvrednosti do Ukrajincev kot starej\u0161ega, bolj kr\u0161\u010danskega, pravoslavnega, jasneje opredeljenega in bolj evropskega vzhodnoslovanskega \u00bbbratskega ljudstva\u00ab.<\/p>\n<p>Ukrajinski nacionalizem in dr\u017eavnost nimata pravice do obstoja z vidika pomembnega dela ruske elite in prebivalstva. Tudi toleriranje teh stvari se v Rusiji \u0161teje za bogokletstvo. Ukrajinska ozemlja, z delno izjemo zahoda dr\u017eave, Rusi imenujejo &#8220;Mala Rusija&#8221; in &#8220;Novorossiya&#8221;. Zato moskovske vojne v Ukrajini ni mogo\u010de \u0161teti za pravo vojno. To je le posebna operacija znotraj meja Velike Rusije.<\/p>\n<p>\u010ceprav ruska Ukrajinofobija ne dose\u017ee ravni nacisti\u010dnega antisemitizma, je moskovska agenda na koncu genocidna in pu\u0161\u010da malo prostora za kompromise. Tudi \u010de je Kijev dovolj zainteresiran za kon\u010danje vojne v prihodnosti, da bi popustil, ni jasno, kak\u0161en dolgoro\u010dni kompromis je mogo\u010de dose\u010di z Moskvo. Verjetno je, da bo Ukrajina morala popustiti daljnose\u017enim ruskim zahtevam, kot se je zgodilo z razvpitimi sporazumi iz Minska iz obdobja 2014-2015.<\/p>\n<p><strong>Sklepi<\/strong><\/p>\n<p>Premirje in sporazumna re\u0161itev spora z Moskvo bi bila na splo\u0161no za\u017eelena tako za ukrajinsko ljudstvo kot za ukrajinsko vlado. Vendar strate\u0161ki premisleki in zgodovinske izku\u0161nje Kijev svarijo pred zgodnjo prekinitvijo ognja, ki bi temeljila na osnovnem zaupanju. Dana\u0161nji konec vojne bo le pospe\u0161il cilj Kremlja, da pripravi rusko vojsko, gospodarstvo in prebivalstvo na nov napad kasneje.<\/p>\n<p>&#8220;Golob&#8221; ukrajinski politiki in diplomati niti ne potrebujejo pritiska svojih sokolov kolegov, da se vzdr\u017eijo prezgodnjih pogajanj z Moskvo. Sedanji mirovni sporazum bo v ostrem nasprotju z zgodovinskim spominom Ukrajine, primerjalnim opazovanjem in strate\u0161ko kulturo. Stoletja tragi\u010dnih izku\u0161enj lastnih in drugih postsovjetskih narodov (in narodov, kot so Poljaki in Finci) z moskovskim imperializmom vsebujejo grenke lekcije. Vsem Ukrajincem svetujejo, naj po\u010dakajo na ruski poraz, preden se lotijo resnih pogajanj s Kremljem.<\/p>\n<p><em>Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n<p><em>Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n<p><em>Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d zaklju\u010dek pogajanj, Ukrajina \u2013 pobeg pred izbiro, vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, V ukrivljenem ogledalu, prezirani, Luka\u0161enko gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, klobasa je klobasa, Moj Lviv, Putin na galejah, Polotok strahu, Ukrajina je bila izumljena na vzhodu, Novo staro odkritje, In moralo bi biti tako lepo, novoletno darilo za Rusijo,  Ali pa razpravljajte o zgodovini, zastoj v Minsku<\/em><\/p>\n<p><em>Izvirni naslov \u010dlanka: <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/www.new.org.pl\/2997,strategiczny_dylemat_kijowa.html\">Ukrajina nie widzi sensu w negocjacjach<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Z vidika Kijeva je trenutna ruska vojna proti Ukrajini preve\u010d tipi\u010dna in preve\u010d nenavadna, da bi se kon\u010dala s preprostimi pogajanji. Za rusko vojno je zna\u010dilno, da se ujema z zgodovinskim vzorcem obna\u0161anja Moskve na obmejnih obmo\u010djih. Nenavadnost je v tem, da ne gre le za ukrajinsko ozemlje, ampak tudi za rusko identiteto. Tako tipi\u010dnost [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":18622,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2041,288,2164,23,7,66,35],"class_list":["post-18621","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-andreas-umland","tag-moldavija","tag-najboljse-novice","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18621"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18621\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18622"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18621"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=18621"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=18621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}