Ve\u010dina Ukrajincev je z velikimi upi \u010dakala na vrh Nata v Vilni. Pri\u010dakovalo se je, da se bo tam Ukrajina kon\u010dno lahko ma\u0161\u010devala za sramotni poraz na vrhu v Bukare\u0161ti leta 2008. Naj vas spomnim, da je Kijev med predsedovanjem Viktorja Ju\u0161\u010denka upal, da bo skupaj s Tbilisijem dobil presti\u017een MAP \u2013 Akcijski na\u010drt za \u010dlanstvo v Natu. To bi bil velik korak k evroatlantskemu povezovanju in bi dejansko zagotovil neizogibnost polnopravnega \u010dlanstva v zavezni\u0161tvu.<\/p>\n
Potem MAP ni deloval. Temu sta nasprotovala takratna nem\u0161ka kanclerka Angela Merkel in takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Bolj so bili navdu\u0161eni nad gro\u017enjami kremeljskega \u0161efa Vladimirja Putina in njegovo trditvijo, da “Ukrajina sploh ni dr\u017eava”, kot nad \u010darom Ju\u0161\u010denka, nedavnega junaka oran\u017ene revolucije, ki ga je tako ob\u010dudoval ves Zahod.<\/p>\n
Zato sta se morali ukrajinska in gruzijska delegacija vrniti domov, potem ko sta ujeli lizanje. Kaj se je zgodilo potem, je znano. \u0160est mesecev kasneje je Rusija napadla Gruzijo in zasedla del njenega ozemlja. \u0160est let kasneje so Rusi priklju\u010dili Krim in zasedli del Donbasa.<\/p>\n
Da, razmere so se od takrat korenito spremenile. Ukrajinska vojska je pokazala, da se lahko uspe\u0161no upre “drugi vojski sveta”, ukrajinska dru\u017eba pa je dokazala, da se lahko \u010dim bolj mobilizira v ozadju ruske agresije. Hkrati je ideja o Natu postala materialna sila v Ukrajini, kot u\u010di marksizem, saj je ujela mno\u017eice. Te ideje ni ve\u010d mogo\u010de ustaviti, ker je pri\u0161el njen \u010das \u2013 zagotavlja ukrajinski nacionalizem.<\/p>\n
To pomeni, da moramo prej ali slej vstopiti v Nato. Toda kdo je rekel, da se bo to zgodilo zdaj? Visoka pri\u010dakovanja glede vrha v Vilni so razpr\u0161ili na\u0161i politiki, vladni uradniki in \u0161tevilni novinarji. Na primer, kako ne moremo biti sprejeti v Nato, ker zdaj opravljamo vse delo zanj? Zavezni\u0161tvo je bilo ustanovljeno za soo\u010denje z Moskvo, mi Ukrajinci pa se aktivno in nesebi\u010dno ukvarjamo s tem. Vse se zdi logi\u010dno.<\/p>\n
Predsednik Volodimir Zelenski je odlo\u010dno izjavil, da ne bo \u0161el v Vilno, \u010de mu ne bodo ponudili ni\u010desar bistvenega. In kaj se lahko \u0161teje za pomembno? \u010clanstvo, seveda. In ko je od\u0161el, to pomeni, kot poje Braty Hadiukiny, “vse je ro\u017eni venec”.<\/p>\n
Vendar pa “vse je ro\u017eni venec” (vsaj v smislu, kako so situacijo dojemali nepopravljivi optimisti) ne bi moglo biti a priori. Na vrhu ni bilo niti povabila Natu niti napovedi kakr\u0161nih koli resni\u010dnih pogojev pristopa Ukrajine k zavezni\u0161tvu. “To je brez primere in absurdno, ko ni \u010dasovnega okvira za povabilo in \u010dlanstvo Ukrajine; in ko se namesto tega doda nekaj \u010dudnega besedila o “pogojih” celo za povabilo Ukrajine … Zdi se, da ni pripravljenosti, da bi Ukrajino povabili v Nato ali da bi postala \u010dlanica zavezni\u0161tva,” je bil ogor\u010den ukrajinski voditelj dr\u017eave.<\/p>\n
Na splo\u0161no je bilo zelo zanimivo opazovati nihanje stali\u0161\u010da Zelenskega o Severnoatlantskem zavezni\u0161tvu, ki ga je izrazil v \u0161tirih letih svojega predsedovanja. Za\u010del sem z dejstvom, da nas “nih\u010de ne \u010daka v Natu”, zato tja ni ni\u010desar. Potem so se pojavila vpra\u0161anja-prito\u017ebe, kot so: “Biden, zakaj \u0161e vedno nismo v Natu?” Nato naj bi bila ubrana jasna smer proti evroatlantskemu povezovanju in, da se od njega ne bi oddaljili, zavrnitvi drugih oblik strate\u0161kega partnerstva. Marca lani, po obse\u017eni ruski invaziji, so bile izjave, kot so: morda ne potrebujemo Nata, morda bomo zgradili \u0161e eno obrambno zavezni\u0161tvo. In kon\u010dno, spet jasna smer proti Natu.<\/p>\n
Zato je polnopravno \u010dlanstvo v zavezni\u0161tvu po obotavljanju spet na\u0161 trden strate\u0161ki cilj. Do tja \u017eelimo priti \u010dim prej, vendar se ne \u017eelimo preve\u010d obremenjevati, da bi naredili celo minimalne “doma\u010de naloge”. Tako je na\u0161a vojska dokazala ne le svoje neverjetno juna\u0161tvo, temve\u010d tudi sposobnost izvajanja najnovej\u0161ih dose\u017ekov svetovne voja\u0161ke znanosti, tako v voja\u0161ko-tehni\u010dnih kot takti\u010dnih in strate\u0161kih vidikih. Oboro\u017eene sile Ukrajine so \u017ee pripravljene na vklju\u010ditev v zahodno voja\u0161ko strukturo. Vendar Nato ni le voja\u0161ko, ampak tudi politi\u010dno zavezni\u0161tvo. In z drugim imamo \u0161e vedno resne te\u017eave.<\/p>\n
Tudi dolgo pri\u010dakovana reforma SBU \u0161e ni bila izvedena. Pred kratkim je vodja te posebne slu\u017ebe, rojen v Kvartalu 95, Gennady Bakanov, videl svojo prednostno nalogo v iskanju informacij o nekem “hudi\u010du” na \u0161efovem klicu in ne v boju proti terorizmu ali izdajalcem. In z izdajalci – \u010dude\u017e na splo\u0161no. Izkazalo se je, da je bila v SBU njihova najve\u010dja koncentracija na kvadratni meter. In to je v \u010dasu vojne. In kje je, mimogrede, zdaj Bakanov, ki je postal obto\u017eenec v ve\u010d kazenskih postopkih? Do sedaj nih\u010de ne ve.<\/p>\n
Poleg Bakanova je tu \u0161e Oleg Tatarov, ki je prav tako v preiskavi, vendar ima \u0161e vedno visok polo\u017eaj v uradu predsednika in ima mo\u010dan vpliv na sodni in pravni sistem Ukrajine. To je spet vpra\u0161anje dolgotrajne reforme pravosodjav, s katerim do danes ni vse v redu. In jajca za 17 grivn, vodja vrhovnega sodi\u0161\u010da, ki vzame milijone podkupnin v dolarjih. Nekaj nerazumljivih sojenj poveljnikom in obve\u0161\u010devalnim \u010dastnikom …<\/p>\n
Glede na vse to so rezultati vrha Nata v Vilni za Ukrajino precej dobri. \u010ceprav osebno ne razumem povsem: zakaj se je Nato odlo\u010dil preklicati ve\u010dletni na\u010drt za Ukrajino. Izgleda kot v \u0161ali, ko je \u010dloveku za zasluge dovoljeno pre\u010dkati cesto z rde\u010do lu\u010djo. Ali na primer za vstop na univerzo brez dokon\u010danja \u0161olanja. MAP je “program ukrepov, katerih cilj je pomagati kandidatkam pri pripravah na prihodnje \u010dlanstvo v Natu”. Torej so nam dovolili, da vstopimo nepripravljeni?<\/p>\n
Vendar to ni glavni problem. Po mojem skromnem prepri\u010danju je bila Ukrajina leta 2008 veliko bli\u017eje polnopravnemu \u010dlanstvu v Natu, kot je zdaj. Zveni \u010dudno? Posku\u0161al bom razlo\u017eiti.<\/p>\n
Tako je bila leta 2008 ukrajinska delegacija, ki jo je vodil Ju\u0161\u010denko, preganjana kot revni sorodniki. Niso nas jemali resno, medtem ko so vsi pogledali v Putinova usta. Ukrajinci so potem imeli te\u017eave z enotnostjo do Nata, le 31%, glede na takratno sociologijo, je bilo za \u010dlanstvo. Angela Merkel je imela prav, ko je trdila, da je bila takrat “dr\u017eava brez politi\u010dne enotnosti, pokvarjena, kjer so voljo narekovali oligarhi”. Vendar pa je potem imela en pomemben adut: dr\u017eava je bila cela, brez priklju\u010denih ali zasedenih ozemelj.<\/p>\n
Zdaj lahko govorimo, kolikor \u017eelimo, o napredku, ki ga je Ukrajina dosegla v teh 15 letih, o dejstvu, da zdaj skoraj 90 % Ukrajincev podpira Nato. In res je, ampak … Toda nih\u010de ne bo nikoli priznal Natu dr\u017eave, ki ima ozemeljske probleme, in za svoje ozemlje se prepira z jedrsko silo. Ker se niti Nem\u010dija, Francija niti Zdru\u017eene dr\u017eave ne \u017eelijo vklju\u010diti v neposreden konflikt z jedrsko silo. In pristop Ukrajine k Natu v tem statusu resni\u010dno odpira mo\u017enost tak\u0161nega spopada.<\/p>\n
Da, lahko se sklicujete na nekatere precedense, i\u0161\u010dete pravne poteze, vendar je vse to neuporabno. Na\u0161 dobri prijatelj, nekdanji britanski premier Boris Johnson, se zdaj aktivno zavzema za odobritev \u010dlanstva Ukrajine. V eni od svojih izjav je navedel primer Nem\u010dije. Zahodna Nem\u010dija se je Natu pridru\u017eila leta 1955. In NDR je padla v Var\u0161avski pakt. Ko se je Nem\u010dija leta 1990 ponovno zdru\u017eila, je integrirana dr\u017eava postala polnopravna \u010dlanica zavezni\u0161tva.<\/p>\n
Ali je tak primer primeren za Ukrajino? Nikakor. Konec koncev, potem boste morali ukrepati po zgledu “Republike Bonn”, ki je opustila zahtevke do vzhodnonem\u0161kih de\u017eel. Zahteva do vzhodnih de\u017eel ni bila dolo\u010dena niti v ustavi Zvezne republike Nem\u010dije niti v nobenem zakonu. Nobena stranka ali politik ni niti o tem do padca berlinskega zidu.<\/p>\n
Zato bi morali z ekstrapolacijo nem\u0161kega primera na primer Ukrajine opustiti zahteve do ozemelj, ki \u0161e niso bila osvobojena. Poleg tega, medtem ko nam je trenutno 50 dr\u017eav, ki sodelujejo na konferenci v Ramsteinu, pripravljenih pomagati z vso mo\u010djo pri deokupaciji “celinske” Ukrajine, potem z osvoboditvijo Krima razmere niso videti tako optimisti\u010dne. Kljub izjavam o podpori de-okupaciji vseh mednarodno priznanih ukrajinskih ozemelj, glavni akterji na Zahodu precej pregledno namigujejo, da je “Krim nekaj drugega”.<\/p>\n