Strate\u0161ki dokumenti, ki jih je pripravila ruska predsedni\u0161ka administracija, so osvetlili na\u010drte Moskve za ohranitev vpliva v Litvi, Latviji in Estoniji. Ti cilji vklju\u010dujejo financiranje pro-ruskih nevladnih organizacije, prizadevanja za ohranitev ruskega jezika v \u0161olah in prepre\u010devanje ru\u0161enja sovjetskih spomenikov.<\/p>\n
Dokumente je pripravil Kremljav urad za medregionalne in kulturne odnose, ki poro\u010da neposredno upravi ruskega predsednika Vladimirja Putina. Mednarodna ekipa novinarjev je pred tem poro\u010dala o podobnih na\u010drtih za Belorusijo in Moldavijo.<\/p>\n
Na\u010drti Kremlja za baltske dr\u017eave so bili razviti jeseni 2021. Po navedbah obve\u0161\u010devalnih strokovnjakov, ki so jih intervjuvali za ta \u010dlanek, avtorji verjetno niso vedeli za predhodnje vdore v Ukrajino, ker o njenih morebitnih posledicah v dokumentu niso razpravljali.<\/p>\n
Na\u010drti za vsako baltsko dr\u017eavo so sestavljeni iz dveh delov. Prvi opisuje morebitne gro\u017enje ruskim interesom, drugi opisuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti za boj proti njim. Politi\u010dni, voja\u0161ki, voja\u0161ko-tehni\u010dni in varnostni cilji, trgovinsko-ekonomski in humanitarno-socialni cilji so razdeljeni na tri razli\u010dna \u010dasovna obdobja: kratkoro\u010dna (do leta 2022), srednjero\u010dna (do leta 2025) in dolgoro\u010dno (do leta 2030).<\/p>\n
Dokumente je pridobila skupina preiskovalcev litavske radiodifuzijske dru\u017ebe LRT (Lietuvos radijas ir televizija)<\/em> skupaj s partnerji: estonska novicna slu\u017eba Delfi<\/em>\u0160ved\u0161\u010dina Expressen<\/em>, Londonski center za raziskovalno novinarstvo Dokumentacije<\/em>, Latvijski preiskovalni center Re:Baltica<\/em>, nem\u0161ki mediji S\u00fcddeutsche Zeitung, WDR<\/em> in NDR<\/em>Ukrajin\u0161\u010dina Kyiv Independent,<\/em> Polj\u0161\u010dina Frontstory<\/em> in srednjeevropskih Vskvare<\/em>.<\/p>\n Usklajeni ukrepi<\/strong><\/p>\n Na\u010drt za baltske dr\u017eave je pri\u0161el v Putinovo administracijo jeseni 2021. Ena od njenih to\u010dk je uporaba pro-ruskih sil in organizacij, ki delujejo v baltskih dr\u017eavah.<\/p>\n V Litvi so nekateri proruski aktivisti v sredi\u0161\u010du nekdanjega politika Algirdasa Paleckisa, obsojenega zaradi vohunjenja za Moskvo. Jeseni leta 2021, ko je bil na sojenju Paleckisu, so njegovi podpiralci organizirali shod podpore v Vilni. Shoda sta se udele\u017eila tudi sama Paleckis, pa tudi Kazimeras Jurajtis in Edikas Jagielavi\u010dius. Shoda so se udele\u017eili tudi latvijska evropska \u010dlanica Tatiana Zhdanok, \u010dlanica Ruske zveze Latvije, in dva irska politika, Mick Wallace in Claire Daly.<\/p>\n Paleckis je bil raziskan za krivega vohunjenja za Rusijo in obsojen na \u0161est let zapora. Upal je, da bo prejel sredstva iz Zdru\u017eene Rusije, Putinove stranke. Eden od govornikov na shodu je bila Erika Schvencionene, v tem \u010dasu malo znana aktivistka. Po obsodbi Paleckisa je bila na \u010delo njegove organizacije.<\/p>\n Schvencionene je organiziral izlete v Belorusijo, da bi se sre\u010dal z Aleksandrom Luka\u0161enkom in njegovo upravo. Skupaj z drugo podporo Paleckisa, Jagielavi\u010dius, je na\u010drtovala potovati na rusko zasedena ozemlja Ukrajine kot opazovalka nezakonitih referendumov. Sodelovala je tudi pri registraciji dveh nevladnih organizacija: Mednarodnega sosedskega foruma (Tarptautinis geros kaimynyst\u0117s forumas)<\/em> in zora pravosodja Dr\u017eavljansko gibanje (Pilietinis jud\u0117jimas Teisingumo au\u0161ra).<\/em><\/p>\n Po odlo\u010ditvi sodi\u0161\u010da o razpustitvi Mednarodnega sosedskega foruma je Schvencionene stanje komentiral takole: \u00bbNe bomo upo\u010dasnili, saj so na\u0161e dejavnosti odli\u010dne in na\u010drtovane \u017ee nekaj let vnaprej. Ustvarili bomo ve\u010d organizacij, da bodo javni administratorji imeli kaj za opraviti, da bomo lahko normalno izvajali svoje dejavnosti, dejavnosti, ki so lepe in potrebne za Litvi.”<\/p>\n V baltskih dr\u017eavah so hkrati potekale demonstracije proti ru\u0161enju spomenikov iz sovjetske dobe.<\/p>\n 13. maja 2022 je v Rigi potekal protest, ki ga je organizirala Ruska zveza Latvije. Njena vodja, Tetiana Zhdanok, je pred tem sodelovala na shodu v podporo Paleckisu v Vilniusu. Po demonstracijah so Zhdanoka aretirali, ker dogodek ni bil dogovorjen z oblastmi.<\/p>\n Odbor ZN za \u010dlovekove pravice je 24. avgusta prejel prito\u017ebo petih ljudi glede ru\u0161enja sovjetskih spomenikov v Latviji. Mesec dni kasneje je bila Litva obve\u0161\u010dena o ukazu UNHCR o na\u010drtovani razstrelitvi spomenika 2. svetovne vojne na pokopali\u0161\u010du Antokol v Vilni. To\u017ee\u010de stranke so bile opredeljene kot “etni\u010dni Rusi”, vklju\u010dno z Juraitisom.<\/p>\n 23. september Latvijska spletna stran IMHOclub.lv<\/em> je objavil prito\u017ebo Latvijcem, litoVietnamci, Estonci in Poles se prito\u017eijo na to odlo\u010ditev UNESCA. Portal ima predlogo za ustrezno prito\u017ebo.<\/p>\n \u010ceprav so ti ukrepi videti kot lo\u010dena dejanja pro-ruskih aktivistov, so v skladu s cilji Kremlja, ki so opisani v dokumentu Urada za medregionalne in kulturne odnose.<\/p>\n Eden od kratkoro\u010dnih ciljev za leto 2022, omenjen v dokumentu, je “vzpostavitev novih javnih struktur, temeljev, nevladnih organizacij za spodbujanje in poglobitev sodelovanja z Rusijo”. Dokument vsebuje tudi klavzule o ohranjanju zgodovinskega spomina, na primer z ustavitev ru\u0161enja sovjetskih spomenikov.<\/p>\n Odvla\u010danje vpliva Nata<\/strong><\/p>\n Glavni cilj strate\u0161kega dokumenta baltskih dr\u017eav je soo\u010denje z Natom. Leta 2022 je Rusija \u0161e pred invazijo na Ukrajino hotela ustaviti \u0161iritev dejavnosti ZDA in Nata na ozemlju Litve ter prepre\u010diti vklju\u010ditev postsovjetskih dr\u017eav na podro\u010dje vpliva Severnoatlantskega zavezni\u0161tva.<\/p>\n Dokument ka\u017ee, da je najve\u010dje zaskrbljenost Kremlja \u2013 tako kratkoro\u010dno kot dolgoro\u010dno (do leta 2030) \u2013 posledica Natovih na\u010drtov za prihodnje uvajanje stalne baze v Litvi in “militarizacija litovskega ozemlja”.<\/p>\n Namen na\u010drta Kremlja je prepre\u010diti uvedbo integriranih natovih proti raketnih in protiletalskih raketnih sistemov vmesnega dosega v Litvi ter zmanj\u0161ati \u0161tevilo in obseg ukrepov Natove operativne in voja\u0161ke pripravljenosti v Litvi.<\/p>\n Na dolgi rok \u017eeli Rusija ustvariti pogoje, pod katerimi bodo litovske oblasti prisiljene priznati morebitno \u0161kodo nacionalni varnosti zaradi \u0161irjenja Nata. Cilj Kremlja je vzpostaviti konstruktivne odnose med Litvi in Rusijo, zlasti na voja\u0161kem podro\u010dju, z vklju\u010devanjem linjevskih politikov v razvoj odnosov med Vilno in Moskvo.<\/p>\n Podobne strategije so bile opredeljene za Latvijo in Estonijo. Za Rusijo je najbolj neza\u017eelena posledica vklju\u010devanja teh dr\u017eav z Zahodom njihova aktivna vklju\u010denost v Nato in krepitev prisotnosti zavezni\u0161tva v regiji. V Estoniji in Latviji so na\u010drti Kremlja usmerjeni v etni\u010dne ruske manj\u0161ine.<\/p>\n Ruski, pristani in poslovni<\/strong><\/p>\n \u0160e en razlog za zaskrbljenost Kremlja so dejavnosti ruske opozicije v Litvi. “Agresivna” politika litvene vlade do Rusije je ozna\u010dena s strani Kremlja kot gro\u017enje.<\/p>\n Na trgovinskem in gospodarskem podro\u010dju se Rusija boji sankcij EU, ki bi iz Litve izgnala ruska podjetja ali zavrnila nakup ruskih energetskih prevoznikov. Kremlja kot gro\u017enjo vidijo tudi morebitno izolacijo ali celo blokado kaliningradske regije.<\/p>\n Na socialnem podro\u010dju je Moskva zaskrbljena zaradi preganjanja rusko govore\u010dega prebivalstva, negativne podobe Rusov kot sovra\u017enikov, odstranitve ruskega jezika iz \u0161ol in popolne prepovedi njene javne uporabe, pa tudi omejitev, ki jih nalagajo mediji v ruskem jeziku.<\/p>\n Moskva izra\u017ea zaskrbljenost, da bi ru\u0161enje spomenikov v \u010dast sovjetske zmage v drugi svetovni vojni na koncu lahko pripeljalo do popolne revizije zgodovine vojne.<\/p>\n Poleg tega dokument v Kremlju razkriva na\u010drte za boj proti gospodarskim sankcijam s preusmerjanjem tovornih tokov v ruska morska pristani\u0161\u010da na severozahodu. Moskva predvidi bolj vztrajno zagovarjanje svojih interesov v Litvi in intenzivne napore, namenjene prepri\u010denju litvijskih podjetnikov, da ima ruski trg zanje velik potencial.<\/p>\n Moskva bi rada spodbudila litvansko proizvodno podjetje k vlaganju v Rusijo, uvozu ruskega plina in elektri\u010dne energije ter v celoti obnovila gospodarske odnose med Litvi in Rusijo.<\/p>\n Na socialnem podro\u010dju na\u010drt Kremlja vsebuje ukrepe za ohranitev izobra\u017eevanja v ru\u0161\u010dini, ki bodo olaj\u0161ali nadarjeni mladi, ki bodo \u0161tudirali na ruskih univerzah. Kremelj namerava nadaljevati tudi boj proti zanikalcem ruskih razli\u010dic zgodovine. Lo\u010dena to\u010dka se nana\u0161a na spodbujanje ruske kulture v Litvi.<\/p>\n Propagandno usklajevanje<\/strong><\/p>\n Urad za medregionalne in kulturne odnose, ki poro\u010da neposredno administraciji ruskega predsednika in ki je razvil baltski na\u010drt, nadzira Dmitry Kozak, ki je na mestu namestnika vodje uprave. Po mnenju politi\u010dnega znanstvenika in strokovnjaka za informacijsko bojevanje Nerijusa Maliukevi\u010diusa je Kozak “eden najpomembnej\u0161ih administratorjev v Putinovem sistemu, \u010dlovek, ki mu je zaupano nadzorovanje tak\u0161nih problemati\u010dnih vpra\u0161anj, kot je Ukrajina. Je eden tistih, ki so zaupani odlo\u010danju, popravljanju stvari v eni regiji, nato pa v drugi,” je dejal.<\/p>\n Po mnenju Malyukevi\u010diusa je posebnost Urada za medregionalne in kulturne odnose ta, da so njegovi voditelji in zaposleni pogosto zastopniki ene od ruskih posebnih slu\u017eb. \u00bbEna od njihovih funkcij je delo v predsedni\u0161ki administraciji, hkrati pa imajo polo\u017eaj v obve\u0161\u010devalni instituciji. V nekaterih primerih je iz njihovih javnih biografij povsem jasno, v drugih posku\u0161ajo to skriti,” pravi Malyukevi\u010dius.<\/p>\n Med avtorji baltskega na\u010drta je vadim Smirnov, poro\u010devalec direktorata in nekdanji direktor Baltskega raziskovalnega in\u0161tituta v Kaliningradu. Leta 2012 so litavske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe izdale Smirnovo ime in ga dodale na seznam oseb, ki so mu zaradi vezi z ruskimi posebnimi slu\u017ebami in sovra\u017enimi dejavnostmi proti Litvi prepovedale vstop v dr\u017eavo.<\/p>\n Po podatkih litvskega ministrstva za dr\u017eavno varnost (VSD) je Smirnov uporabil magistrsko delo, ki ga je napisal o litvski politi\u010dni eliti, da bi se spoprijateljil z litvanskimi politiki in politi\u010dnimi znanstveniki ter zbral inteligenco. “Bili so nenehni poskusi oblikovanja skupin baltskih znanstvenikov, poskusi, da bi jih pripeljali na Kant University [\u0411\u0430\u043b\u0442\u0456\u0439\u0441\u044c\u043a\u0438\u0439 \u0444\u0435\u0434\u0435\u0440\u0430\u043b\u044c\u043d\u0438\u0439 \u0443\u043d\u0456\u0432\u0435\u0440\u0441\u0438\u0442\u0435\u0442 \u0456\u043c\u0435\u043d\u0456 \u0406\u043c\u043c\u0430\u043d\u0443\u0457\u043b\u0430 \u041a\u0430\u043d\u0442\u0430 \u0432 \u041a\u0430\u043b\u0456\u043d\u0456\u043d\u0433\u0440\u0430\u0434\u0456], na seminarje, na vse vrste razprav. Najbolj sumljivi so bili Smirnov poskusi, da bi izvajal raziskave o litvinih politi\u010dnih elitah, s katerimi je analiziral politi\u010dne polo\u017eaje razli\u010dnih litvijskih oblasti. Mislim, da je takrat opozoril na posebne slu\u017ebe Litve in drugih dr\u017eav,” pravi Maliukevi\u010dius.<\/p>\n Smirnov zanimanje za baltske dr\u017eave, zlasti Litva, ni zbledelo niti po tem, ko je postal javna osebnost. Podatki, ki jih je pridobila preiskovalna skupina LRT<\/em>, ka\u017eejo, da je Smirnov zbral informacije in predstavil deinformacije o Litvi predvsem prek propagandnega mesta RuBaltic.ru<\/em>vodi Sergej Rekeda. Ekipa LRT<\/em> rekedinih e-po\u0161tnih sporo\u010dil, ki jih je objavil projekt Dosje Chernov.<\/em><\/p>\n Portal RuBaltic.ru<\/em> leta 2013. Konec januarja letos je Smirnov napisal Rekedi e-po\u0161to, v kateri je zapisal, da namerava organizirati razpravo o energiji v regiji Baltskega morja: “Rad bi vedel, za kaj ste specializirani. Lahko sodelujete v razpravi o tej temi? Na katerih podro\u010djih rusko-baltskih odnosov bi lahko pripravili \u010dlanke za objavo?”<\/p>\n Nadaljevala se je korespondenca med Smirnovom in Rekedo. Na primer, na dan neodvisnosti Litve, 11. RuBaltic<\/em> Aleksandr Nosovi\u010d je od Smirnova prejel nalogo, ki se je prena\u0161ala preko Rekede: “V.A. [\u0412\u0430\u0434\u0438\u043c \u0410\u043d\u0430\u0442\u043e\u043b\u0456\u0439\u043e\u0432\u0438\u0447] ukazala, naj nujno in humorno analizira preganjanje Algirdas Paleckisa. Ni treba \u010dakati na \u010dlanek, sam ga \u017eeli urejati, \u010de pa \u017eelite, vam po\u0161ljem osnutek.\u00ab<\/p>\n Kasnej\u0161e dopisovanje ka\u017ee, da naj bi bil intervju z Paleckisom “darilo Litvi ob dnevu neodvisnosti”. Pu\u0161\u010dana e-po\u0161tna sporo\u010dila ka\u017eejo, da so Smirnov redno spra\u0161evali o njegovem odnosu z RuBaltic<\/em>, po\u0161iljal tedenske povzetke in se posvetoval z anketerji. Smirnov in Rekeda sta delala tudi na projektu analize elit v baltskih dr\u017eavah. Smirnov je bil imenovan za vodje projekta, Rekeda pa za njenega izvr\u0161ilca.<\/p>\n “V smislu pla\u010dila moram vzeti 100.000 (po davkih). Kaj storiti z ostalim denarjem (papir, trakovi itd.) je od vas. Prvo potovanje v okviru nepovratnih sredstev bo potekalo v prvi polovici junija, Rekeda pa mora kriti stro\u0161ke. Vsa druga potovanja so z mojim soglasjem,” je poleti 2013 zapisal Smirnov.<\/p>\n Na\u010drt za zaustavitev sinhronizacije omre\u017eja<\/strong><\/p>\n Dokumenti iz urada ruskega predsednika prav tako ka\u017eejo, da Namerava Kremelj prepre\u010diti umik baltskih dr\u017eav iz postsovjetske pogodbe BRELL (Belorusija, Rusija, Estonija, Latvija in Litva). V skladu s tem aktom baltska omre\u017ena omre\u017eja ostajajo v enotnem omre\u017eju z Rusijo in Belorusijo.<\/p>\n Do konca leta 2025 bi morale baltske dr\u017eave dokon\u010dati sinhronizacijo svojih elektri\u010dnih omre\u017ej z Evropo in opraviti skupno testiranje. Na\u010drt Moskve pa je ohraniti baltske dr\u017eave v omre\u017eju BRELL. V delu na\u010drta v zvezi z Latvijo je umik iz pogodbe opredeljen kot gro\u017enja.<\/p>\n Litvanski premier Ingrida \u0160imonyt\u0117 meni, da so na\u010drti Rusije v sedanjih razmerah nerealni, saj baltske dr\u017eave mo\u010dno vlagajo v energetsko neodvisnost in varnost.<\/p>\n Po navedbah nekaterih zahodnih obve\u0161\u010devalnih uradnikov, ko je ruska predsedni\u0161ka administracija leta 2021 pripravljala strategijo, njeni avtorji morda ne bi bili seznanjeni s Putinovi nameni za vdiranje v Ukrajino. “Zaradi razmer, ki jih je povzro\u010dila vojna, je Kremelj moral ponovno premisliti in spremeniti nekatere svoje na\u010drte za Baltike,” pravi eden od obve\u0161\u010devalnih uradnikov.<\/p>\n Ruska obve\u0161\u010devalna slu\u017eba je oslabljena zaradi korupcije<\/strong><\/p>\n “Razvoj tak\u0161nih na\u010drtov je institucionalna zapu\u0161\u010dina, ki jo je Kremelj podedoval iz sovjetskih \u010dasov,” je v intervjuju dejal Maliukevi\u010dius LRT<\/em>. Po njegovem mnenju vsak nov dokument analizira napake, narejene v prej\u0161njih, opisuje re\u0161itve, ki niso delovale, in predlaga nove scenarijeMalyukevi\u010dius spra\u0161uje tudi o realizmu na\u010drta Kremlja in o tem, kako nevaren je za Lito in druge baltske dr\u017eave.<\/p>\n “Mogo\u010de si tega ne bi smeli predstavljati [\u041a\u0440\u0435\u043c\u043b\u044c] je mo\u010dan sistem z mo\u010dnimi ljudmi. Primer Ukrajine je pokazal, da korupcija ni uni\u010dila le vojske, temve\u010d tudi posebne slu\u017ebe. Operacija v Ukrajini je temeljila na obve\u0161\u010devalnih podatkih, ki so bili popolnoma neresni\u010dni. Ja, razumeti mora\u0161, kaj po\u010dnejo in kako to po\u010dnejo. [\u2026], obenem pa ne smete precenjevati nasprotnika in predvidevati, da bodo vsi cilji samodejno dose\u017eeni,” je dejal Malyukevi\u010dius.<\/p>\n Prej\u0161nji na\u010drti Rusije za Litvi so propadli. \u010ceprav ne brez te\u017eav. Litva je z Nem\u010dijo dosegla dogovor o napotitvi enot Nata. Sovjetski spomeniki so bili razdvojen po vsej dr\u017eavi, v \u0161olah pa ruski jezik nadome\u0161\u010dajo drugi jeziki. Rusija in Belorusija sta bili zaradi sankcij ZDA in EU prisiljeni preusmeriti svoj tovor iz pristani\u0161\u010da Klaipeda.<\/p>\n “Sli\u0161i se kot seznam neispolnjenih upov. Za Putina je nerealno, da verjame, da mu bo uspelo odrezati baltske dr\u017eave od Nata in EU. Po drugi strani pa je za Rusijo res pomembno, da se anti-rusko \u010dustvo v baltskih dr\u017eavah obvladuje,” je dejal Wolfgang Ischinger, nekdanji predsednik M\u00fcnchenske varnostne konference. Meni, da baltski na\u010drt ni strategija, temve\u010d poskus, da se razmere ne bi poslab\u0161ale.<\/p>\n Zahodni obve\u0161\u010devalni uradnik, s ko smo se pogovarjali in prosili za oceno na\u010drta Kremlja, se je prav tako strinjal, da dokument ne govori o prizadevanjih Rusije, da bi pridobila ve\u010d vpliva v baltskih dr\u017eavah, temve\u010d o ohranjanju vsaj vpliva, ki ga \u017ee ima.<\/p>\n V ta namen Rusija uporablja hibridne ukrepe: podpira pro-ruske stranke, izkori\u0161\u010da rusko govore\u010de manj\u0161ine, zlasti tiste, ki imajo dvojno dr\u017eavljanstvo v Latviji in Estoniji. “Mi z Rusijo izpeljamo hibridno vojno, baltski na\u010drt pa je klasi\u010dno orodje mehke mo\u010di,” pravi strokovnjak.<\/p>\n “Seveda moramo biti pozorni na tak\u0161ne na\u010drte,” pravi Alexander Toots, namestnik generalnega direktorja estonske slu\u017ebe za notranjo varnost, “Vendar pa moramo razumeti, iz kak\u0161nega obdobja ti dokumenti izvirajo. Zaklju\u010dkov ne moremo sklepati samo iz takih materialov, saj lahko namerno zavajajo o resnosti ruskih resni\u010dnih \u017eelja. To pomeni, da moramo v praksi oceniti tudi signale: ali obstajajo znaki, da posku\u0161ajo izvajati tak\u0161ne na\u010drte. Ali pa so zastavljeni strate\u0161ki cilji \u017ee zamujani, ker so se okoli\u0161\u010dine spremenile. \u010ce vidimo, da se na\u010drti izvajajo, moramo storiti vse, kar je v na\u0161i mo\u010di, da jih zaustavimo.”<\/p>\n LRT<\/em> poslal vpra\u0161anja pro-ruskim aktivistom Juraitisu in Schvencionenu, vendar \u0161e ni prejel odgovora.<\/p>\n Avtorji \u010dlanka: Indr\u0117 Makaraityt\u0117, Mindaugas Au\u0161ra, urgita \u010ceponyt\u0117, R\u016bta Juknevi\u010di\u016bt\u0117, Jurga Tvaskien\u0117. Prvi\u010d je bila objavljena na portalu Lrt.It<\/a>.<\/em><\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d konec pogajanj, Ukrajina \u2013 be\u017ei od izbor, Eastern Partnership after the Arab revolutions, In a crooked mirror, Prezira, Luka\u0161enko u rata sa Putinom, Between Moskva i Kyiv, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluotok straha, Ukrajina je izmi\u0161ljena na Vzhodu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali pa razpravljaj o zgodovini, minsk mrtvec<\/em><\/p>\n