Vojna je \u017ee postala del na\u0161ega \u017eivljenja, prvi \u0161ok pa se je stopnjel v vsakodnevno napetost. Da bi to tako dolgo prenesel, potrebuje\u0161 psiholo\u0161ko stabilnost. Pomembno je razumeti, da ga je mogo\u010de razviti tako v sebi kot pri va\u0161ih otrocih.<\/p>\n
Ob dnevu otrok psihologinja Fundacije za otro\u0161ke glasove Olena Lisova deli nasvete o tem, kako kljub nenehni tesnobi ohraniti vir za \u017eivljenje v sebi in otrocih.<\/p>\n
Kaj je odpornost<\/b><\/span><\/p>\n Psihologi imenujejo sposobnost osebe, da prenese odpornost na stres. V medicinski terminologiji beseda odpornost dobesedno pomeni “biti prilagodljiv, odporen”. Kot metafora je podana gumijasta krogla, ki se bo upognil, \u010de jo boste udarili po tleh ali steni, vendar bo poskakovanje obnovilo njeno obliko. To je sposobnost osebe, da se ohrani, da je elasti\u010dna pod pritiskom: \u010de z bolj uradnimi besedami, potem je to sklop lastnosti, spretnosti, izku\u0161enj, sposobnosti, ki mu omogo\u010dajo, da prenese stres.<\/p>\n Nekateri ljudje imajo naravno te\u017enjo, da so bolj odporni in vzdr\u017eljivostni kot drugi. To je zlasti posledica fiziolo\u0161kih zna\u010dilnosti delovanja \u017eiv\u010dnega sistema. Toda v ve\u010dji meri je odpornost kakovost, ki se pridobiva z izku\u0161njami in ki jo je mogo\u010de sistemati\u010dno razviti v sebi.<\/p>\n \u00bbObstajajo tri vrste temperamenta, katerih nosilci imajo mo\u010dan \u017eiv\u010dni sistem (holerski, flegmati\u010dni, sanguine), in ena \u2013 \u0161ibka (melanholi\u010dna). Ampak tudi \u010de ima\u0161 slednjega tipa, to \u0161e ne pomeni, da ne more\u0161 biti odporen. Naravne nagnjenosti lahko nadomestite z lastnimi izku\u0161njami in napori. Namesto tega mo\u010dna vrsta \u017eiv\u010dnega sistema ne pomeni, da je oseba odporna od rojstva, saj lahko njegove osebne izku\u0161nje, njegove karakterolo\u0161ke zna\u010dilnosti naredijo tudi amandma,” pojasnjuje psihologinja Olena Lisova.<\/p>\n Odpornost v vojnih razmerah<\/b><\/span><\/p>\n Med vojno \u0161tevilni stresni dejavniki hkrati delujejo na \u010dlove\u0161ko psiho. Odpornost je zdaj o tem, da lahko ohranite svoje du\u0161evno zdravje v teh pogojih.<\/p>\n Ob\u010dutek negotovosti, enega najbolj uni\u010dujo\u010dih za psiho, se med vojno \u0161e poslab\u0161a. Vse, kar do\u017eivljamo hkrati, na eni strani, omaja na\u0161o odpornost, na drugi pa \u2013 to razvija.<\/p>\n Ljudje, ki se neposredno soo\u010dajo z nevarnostjo, izkusijo veliko ve\u010dji pritisk teh dejavnikov. Obenem pa nabirajo izku\u0161nje o tem, kako se s tem soo\u010diti. Pogosto se celo re\u010de, da sploh niso vedeli, kak\u0161no silo tovora lahko do\u017eivijo. \u010ce oseba nima izku\u0161enj, da bi se sre\u010dala iz o\u010di v o\u010di v nevarnost, v epicenterju pa so na primer njegovi sorodniki in prijatelji, lahko oseba veliko fantazira, pritegne na to sliko in mu je lahko te\u017eko prenesti.<\/p>\n “Tesnoba je neznan strah, ko ne vemo, \u010desa se moramo bati. Na\u0161 izmi\u0161Ijo\u010di strah je morda ve\u010dji od resni\u010dnega. Zato je v\u010dasih veliko te\u017eje za ljudi, ki se niso soo\u010dali z neposredno gro\u017enjo,” pravi Olena Lisova.<\/p>\n \u0160e te\u017eje je za star\u0161e, ki so zaskrbljeni ne samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi svojih otrok. Za podporo otroku morate biti “v viru”. Da bi to storili, morajo star\u0161i sami po sebi tvoriti odpornost.<\/p>\n Kako graditi in vzdr\u017eevati odpornost v sebi in otrocih<\/b><\/span><\/p>\n \u00bbDelati predvsem z za\u010dasno razseljenih osebami, vidimo, da so po eni strani mo\u010dno iz\u010drpani z vsakdanjimi trenutki, na drugi \u2013 z lo\u010devanjem od doma in negotovosti, ko se bo mogo\u010de vrniti. Nekateri se \u0161e vedno vra\u010dajo, \u010deprav so doma v nevarni regiji, in nekdo bi to \u017eelel, a se ne more odlo\u010diti,” pravi Olena Lisova.<\/p>\n In kljub temu stanju stalne tesnobe glede prihodnosti se moramo nau\u010diti \u017eiveti danes. Iz izku\u0161enj dela z za\u010dasno razseljenih dru\u017einami si Olena Lisova deli, kako najti mo\u010d za to.<\/p>\n Pozornost na telesno zdravje<\/b><\/i><\/p>\n Skrb za va\u0161e fizi\u010dno zdravje \u2013 prehrana, \u0161port, spanec \u2013 je osnova odpornosti in osnove du\u0161evnega zdravja.<\/p>\n \u00bbMnogi ugotavljajo, da se njihovo somatsko zdravje med vojno slab\u0161a \u2013 to je naravno, saj stres vpliva tudi na telesno pripravljenost. Poleg tega so bolezni dodaten dejavnik stresa v teh pogojih,” pravi psiholog.<\/p>\n Vsaka telesna aktivnost, ki je usmerjena v krepitev telesa, je odli\u010den proti stresni dejavnik. Gibanje mi\u0161ic vodi v gibanje misli, za\u010dnejo “polep\u0161ati”. Zato je vredno iskati \u0161port, ki bo najbolj udoben. Nekdo lahko prenese kardio, nekdo je primeren za aerobiko ali ples, ali nekaj bolj stati\u010dnega in mirnega \u2013 na primer jogo.<\/p>\n Spanec je prav tako pomemben.<\/p>\n “Zdaj so vse pogostej\u0161e prito\u017ebe o motnjah spanja pri star\u0161ih in otrocih. Predvsem zaradi no\u010dnih napadov na mesta. Ampak, da bi bil bolj trajnosten, je pomembno, da zaspi\u0161 dovolj. \u010ce je mogo\u010de, spite vsaj \u010dez dan. \u010ce obstajajo motnje spanja (nespe\u010dnost, pogosta bujenje brez zra\u010dnega alarma, no\u010dne more\u010ce je mogo\u010de, poi\u0161\u010dite pomo\u010d psihologov, somnologije,” pravi specialist.<\/p>\n Dejavnost v va\u0161i skupnosti<\/b><\/i><\/p>\n Socialna podpora ljudi, ki imajo podobne izku\u0161nje, je pri do\u017eivljanju travme eden najpomembnej\u0161ih dejavnikov.<\/p>\n “Veliko ljudi, ki so se za\u010dasno nastanili v na\u0161em mestu, se je dobro poznalo, razpravljalo o temah, ki jih zadevajo, skupaj raziskali mesto in od\u0161li v naravo ter na\u0161li vire in medsebojno podporo v komunikaciji. In star\u0161i, ki so zaradi vojne izgubili slu\u017ebo, namesto tega pre\u017eivijo ve\u010d \u010dasa s svojimi dru\u017einami,” pravi Olena Lisova.<\/p>\n V na\u010dinu obna\u0161anja star\u0161ev lahko otroci vidijo primer. Zato jih je treba spodbujati tudi k aktivnemu: da skupaj z rokami nekaj naredimo ali gremo na sprehod, komuniciramo z vrstniki, \u010de je mogo\u010de, gremo na kratek izlet. Zelo pomembno je, da otroci v razmeroma varnih regijah obiskujejo \u0161olo, zunaj\u0161olske ustanove, \u0161e naprej komunicirajo s vrstniki, s prijatelji \u2013 vsaj na spletu, a najbolje od vsega \u2013 \u017eivijo.<\/p>\n Pobuda in ustvarjalnost<\/b><\/i><\/p>\n Sodelovanje v dru\u017ebeno koristnem delu je dober na\u010din za razvoj odpornosti. Prehod na \u017eeljo po zagotavljanju pomo\u010di namesto stanja, ko jo sami potrebujete, daje ob\u010dutek lastne pomembnosti, potrebe, samou\u010dinkovitosti. Zato takoj, ko boste razumeli, kako ste lahko koristni, za\u010dnite to narediti.<\/p>\n \u0160e en dejavnik odpornosti je delati in posku\u0161ati nekaj novega. To \u017ee ka\u017ee na na\u0161o prilagodljivost. In nikoli ni pravi \u010das za izbolj\u0161anje.<\/p>\n “Mnogi star\u0161i, ki so doma izgubili slu\u017ebo, so se obrnili k u\u010denju ne\u010desa novega, na\u0161li nekaj te\u010dajev zase – pri delu z umetno inteligenco, tr\u017eenjem itd.,” pravi Olena Lisova.<\/p>\n Otroci se lahko tudi vpletajo, poka\u017eejo, da je lahko tudi njihovo malo delo, dejavnost v tem trenutku zelo koristna in pomembna. In tudi to jim daje izku\u0161nje z aktivnostjo za veliko skupno dobro. Spodbujate lahko njihovo domi\u0161ljijo, ustvarjalnost in ustvarjalno izra\u017eanje: na primer, ponuditi dobrodelni sejem za zbere sredstva za Oboro\u017eene sile Ukrajine ali ustvariti sliko za vojake, ali organizirati dobrodelno predstavo ali uli\u010dni koncert. Bolje je, \u010de se lahko otroci odlo\u010dijo, v \u010dem bodo sodelovali. In super je, ko sami prevzamejo pobudo. \u010ce je po va\u0161em mnenju to idejo mogo\u010de izvesti, jo je vredno podpreti.<\/p>\n “V stresnih razmerah otroci hitreje odrastejo. Na odrasel na\u010din razmi\u0161ljajo, razsojajo odrasle. Otroci so postali zelo ob\u010dutljivi, imajo vpra\u0161anja, ki se prej komajda ne bi pojavile. In v\u010dasih njihove misli ne povzro\u010dajo ob\u010dudovanje, ampak postanejo “alarmni zvonec”. \u010ce na primer otrok osmega leta pove mami, zakaj jutri hodi v \u0161olo, \u010de imamo vojno, gre \u017ee za obstoje\u010de pomene. To je kraj, kjer lahko mati “obrne” situacijo za svojega otroka in poka\u017ee velik pomen svoje izobrazbe: “Va\u0161e \u0161olanje zdaj je tudi del na\u0161e zmage. Na\u0161 sovra\u017enik \u017eeli, da se otroci ne u\u010de, ampak \u017ealovanje doma. Vemo pa, da ko zdaj pridobi\u0161 znanje, odraste\u0161 kot pameten, mo\u010dan dr\u017eavljan, ki je sposoben zgraditi svojo mo\u010dno dr\u017eavo.”<\/p>\n Rutina in meje<\/b><\/i><\/p>\n Travma prina\u0161a ob\u010dutek kaosa v \u017eivljenje. In ko rutina vztraja, obstaja ob\u010dutek, da je nekaj na tem svetu stabilno. Dolo\u010den urnik, dnevne meje dajejo ob\u010dutek predvidljivosti in redoslednosti.<\/p>\n Zato bi moral otrok jesti pribli\u017eno ob istem \u010dasu, se udele\u017eiti izobra\u017eevalne ustanove in dodatnih ustvarjalnih dejavnosti, iti na sprehode, in nekaj \u010dasa \u2013 ne storiti ni\u010desar. Otroka ne smete “terorizirati” s tem, da se “dr\u017ei” na telefonu, ampak ga je treba tokrat nadzorovati in po dogovoru z otrokom omejiti \u2013 skupaj dolo\u010diti rok in se ga strogo dr\u017eo. Z mlaj\u0161imi najstniki lahko razpravljate o tem, kateri \u010dasovni pripomo\u010dki se predajo star\u0161em za shranjevanje pono\u010di. Dobra mo\u017enost je namestitev programa “star\u0161evski nadzor”.<\/p>\n “Po razmeroma jasnem urniku je tudi eden od na\u010dinov za premagovanje motenj spanja,” pravi Olena Lisova. “Dajanje sebe v posteljo hkrati ob \u010dasu izbolj\u0161a spanec tako pri otrocih kot odraslih.”<\/p>\n Svoboda in pro\u017enost<\/b><\/i><\/p>\n Biti v stanju stalne napetosti, je vredno odpu\u0161\u010dati napake, neuspehe, ali pomanjkanje velike uspehe malo ve\u010d \u2013 tako zase kot za svoje otroke. V\u010dasih odrasli niso sposobni trezno oceniti stanja otroka, in dojemati njihovo utrujenost in iz\u010drpanost kot lenobo ali razpolo\u017eenje.<\/p>\n Vendar otroci zelo \u017eelijo vse izku\u0161nje v hi\u0161i, \u010deprav ne govorijo o tem. Zato neuspolnjena doma\u010da naloga ali ne narejena, kot bi si star\u0161i radi, v\u010dasih niso vredni \u017eivcev \u2013 niti star\u0161evske niti otro\u010dje.<\/p>\n “Dovolite malo snidenja in so\u010dutja – tako za otroke kot zase,” svetuje Olena Lisova. \u2013 V\u010dasih trajnostni sistem se lahko zlomi. Tako kot potrebujete ravnote\u017eje obremenitve in po\u010ditka, tako tudi ravnovesje zahtev.”<\/p>\n Higiena informacij<\/b><\/i><\/p>\n Potrebe po nenehnem spremljanju novic, da ne bi kaj pogosto spregledali, se razvije v odvisnost. Vendar neprekinjeno drsenje ne prina\u0161a koristi ne du\u0161evnemu zdravju niti \u010dustvenem stanju.<\/p>\n “Pogosto star\u0161i pravijo, da je bilo obdobje, ko niso mogli nehati flipping skozi trak. In iz tega se njihovo \u010dustveno stanje ni izbolj\u0161alo, ampak obratno. Na\u0161e selektivno dojemanje deluje: slabo opazimo pogosteje kot dobro, \u2013 pravi Olena Lisova. “Poleg tega pa ni dovolj \u010dasa, da bi nekaj naredili za nenehno gledanje novic, ljudje pa se zaradi tega za\u010denjajo zameriti.”<\/p>\n Pomembno je, da ne zamudite novic od ljubljenih ali tistih, ko morate hitro reagirati, pomagati. Toda ve\u010dina dogodkov v dr\u017eavi, ne glede na to, ali smo vklju\u010deni v njih ali ne, se bo zgodila na enak na\u010din, pri spremljanju novic pa ne bomo pomagali sami.<\/p>\n “Da bi za\u010dutili grozo vojne, so\u010dustvovanja, ni potrebno vsako sekundo spremljati novic. In obti\u010danje v teh izku\u0161njah ti ne bo pomagalo zmagati. Ena od nalog na\u0161e zmage je ohranjanje du\u0161evnega zdravja. In tu nam pomaga higiena informacij,” pravi psiholog.<\/p>\n Zato morajo star\u0161i najprej nadzorovati svoj \u010das, ko gledajo novice in omejijo dostop do njih za otroke. Ne gre za to, da jih izoliramo od tega, kar se dogaja na vse: treba jih je povedati, ampak doziranje in v tak\u0161nih oblikah, ki ne bodo travmati\u010dne. Da jih lahko otrok razume, sprejme in relativno mirno reagira.<\/p>\n \u00bbO nekaterih stvareh je vredno govoriti, ne nujno pokazati. Prav slike in videoposnetki najbolj vplivajo na na\u0161o psiho, ki ostajajo kot “odtisi”. Zato je pomembno, da v prisotnosti otrok ne gledate videoposnetkov z veliko krvi in nasilja,” pravi Olena Lisova.<\/p>\n Pomembno je vedeti tudi, s kom otrok komunicira, v kak\u0161nem okolju je, kaj \u017eivi in ga zanima. To bo pomagalo jo izoliranje od drugih potencialnih spro\u017eilcev, in njeno vedenje ali reakcija bo jasneje.<\/p>\n Nujna pomo\u010d v stresnih situacijah<\/b><\/span><\/p>\n Kljub nenehnemu stresu lahko normaliziramo svoje psiholo\u0161ko stanje, vendar nismo imuni na novice in dogodke, ki se lahko nenadoma razburjajo. V takih primerih obstajajo tehnike, ki bodo pomagale stabilizirati \u010dustva.<\/p>\n Dihalne vaje<\/b><\/i><\/p>\n Lahko izberete katerokoli, glavno je, da je vdihavanje skozi nos, izdih pa skozi usta in dvakrat ve\u010d. Za to je na primer dobro primerna koktajl slamica, skozi katero lahko postopoma izdihnete.<\/p>\n \u0160e ena u\u010dinkovita vaja sne\u017ee-cvet: lahko si predstavljate, da je cvet na eni dlani in vdihnete njeno aromo, na drugi pa \u2013 vse\u010do, katere plamen je treba izpihati. Ali “kvadratno dihanje”: vdihnite, premor, izdihnite, ponovno premor \u2013 in vse ob \u0161tetju 4 ali 5.<\/p>\n “Poje je tudi kul sredstvo proti stresu, ki spro\u0161\u010da na\u0161e dihanje. Navsezadnje je dihanje ena prvih funkcij, ki je motena v stresu. Poslu\u0161anje va\u0161ega glasu je torej opomin vase: “Zvenim, potem \u017eivim,” pravi Olena Lisova.”<\/p>\n Ozemljitev<\/b><\/i><\/p>\n To so razli\u010dni na\u010dini za \u00bbo\u017eivitev\u00ab fiziolo\u0161kih funkcij, za ob\u010dutitev va\u0161ega telesa. Vaja “5-4-3-2-1”: poimenujte 5 predmetov, ki jih vidite, se dotaknite 4 predmetov z razli\u010dnimi teksturami, zasli\u0161ite 3 zvoke, zapomnite si nekaj 2 okusov, za\u010dutite, kaj di\u0161i okoli. Ta vaja vklopi delo vseh petih \u010dutov.<\/p>\n Drug na\u010din, da se prizemljite je, da pijete vodo in\/ali si umijte obraz, se tu\u0161ijte.<\/p>\n \u00abTapping\u00bb<\/b><\/i><\/p>\n Ko se soo\u010dimo s \u0161okantno informacijo, izkusimo \u010dustvene in otrplosti. V takem trenutku se lahko dotaknete dlani na rokah, straneh, nogah, hrbtu, lahkotnih prstih na glavi, na obrazu. Ta vaja pomaga, da se ponovno preob\u010dutljivost, opomniti: “Jaz sem \u017eiv.”<\/p>\n Sprostitev \u010dustev<\/b><\/i><\/p>\n Pomembno je, da se negativnosti ne prezremo ali kopi\u010dimo, temve\u010d jo izrazimo in znebimo.<\/p>\n Tako otroci kot odrasli lahko vzamejo barve in ri\u0161ejo, kar ho\u010dejo \u2013 vse vrste \u017elahtnjev so najbolje primerna za tak\u0161no risanje-praznjenje. Starej\u0161i otroci in odrasli lahko svoje misli napi\u0161ejo na papir. Pomembno je, da to storite brez pregleda sami, ampak preprosto iti s tokom. Potem se lahko odlo\u010dite, kaj storiti s tem, kar se je zgodilo: ali se\u017egati ali ga raztrgati. In \u017ee postopek \u010drpanja ali pisanja negativnih misli, in dejanje uni\u010denja pomaga pri razre\u0161nici.<\/p>\n “Zelo dobro je zabele\u017eeti nekaj pozitivnega,” predlaga Olena Lisova. Star\u0161i lahko spodbudne zapiske za svoje otroke pu\u0161\u010dajo v \u017eepih za obla\u010dila, na svojem namizju, v svojem dnevniku. Napi\u0161ite, kako zelo jih imajo radi, hvalite, kako dobro se v njih vse obnese. Odrasli si lahko napi\u0161ejo enaka pisma: pomislite, kaj bi rekli svojemu najbolj\u0161emu prijatelju, da bi ga podprli, in si ga napisali sami. In najti jih od \u010dasa do \u010dasa, vas opomniti zOba, da lahko vse uredimo.”<\/p>\n Z otroki lahko naredite tudi “zbirko pozitivnih trenutkov”: vsako no\u010d napi\u0161ete eno noto, ki je bila danes kul in jo polo\u017eite v \u0161katlo. Konec tedna ali meseca ga bo mogo\u010de odpreti in se spomniti, koliko \u010dudovitih trenutkov se je zgodilo v tem \u010dasu.<\/p>\n Ko potrebujete pomo\u010d specialista<\/b><\/span><\/p>\n Pod stresom se lahko vedenje otroka dramati\u010dno spremeni: kot pravijo star\u0161i, postane \u00bbne podoben sebi\u00ab. To se lahko zgodi nenadoma ali postopoma. Na primer:<\/p>\n S tem se lahko sami soo\u010dite. \u010ce pa je to stanje dalj\u0161e, na primer, izra\u017eena \u017ealost, depresija, samoobto\u017eevanje, izguba u\u017eitka iz tega, kar je bilo prej, traja ve\u010d kot dva tedna zapored ali se dogaja prvi\u010d, se posvetujte s specialisti, da bi na\u0161li vzrok in razumeli, kaj se lahko stori.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Vojna je \u017ee postala del na\u0161ega \u017eivljenja, prvi \u0161ok pa se je stopnjel v vsakodnevno napetost. Da bi to tako dolgo prenesel, potrebuje\u0161 psiholo\u0161ko stabilnost. Pomembno je razumeti, da ga je mogo\u010de razviti tako v sebi kot pri va\u0161ih otrocih. Ob dnevu otrok psihologinja Fundacije za otro\u0161ke glasove Olena Lisova deli nasvete o tem, kako […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":16714,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[567,134,130,1857,1592,129,62,7,3,1854,1856,26,128,185],"class_list":["post-16713","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-dusevno-zdravje","tag-novice-o-chernivtsi","tag-novice-o-ivano-frankivsk","tag-novice-o-khmelnytskyi","tag-novice-o-rivne","tag-novice-o-transcarpathia","tag-otroci","tag-ruska-agresija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-russo-ukrajinska-vojna","tag-ternopil-novice","tag-top-novice","tag-volyn-novice","tag-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16713","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16713"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16713\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16714"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16713"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16713"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16713"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n