{"id":1656,"date":"2022-08-07T11:02:02","date_gmt":"2022-08-07T11:02:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-08-orisamo-se-skozi-trpljenje-jurij-prokhasko-o-zgodovinskih-travmah-ukrajincev\/"},"modified":"2022-08-07T11:02:02","modified_gmt":"2022-08-07T11:02:02","slug":"orisamo-se-skozi-trpljenje-jurij-prokhasko-o-zgodovinskih-travmah-ukrajincev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-08-orisamo-se-skozi-trpljenje-jurij-prokhasko-o-zgodovinskih-travmah-ukrajincev\/","title":{"rendered":"&#8220;Orisamo se skozi trpljenje.&#8221; Jurij Prokhasko o zgodovinskih travmah Ukrajincev"},"content":{"rendered":"<p><span class=\"style-scope yt-formatted-string\" dir=\"auto\">Kaj so zgodovinske travme in kaj po\u010dnejo z zavestjo na\u0161ega naroda? Kak\u0161en je zna\u010daj pravega Ukrajinca? Zakaj je razlika med vzhodnimi in zahodnimi mentalitetami Ukrajincev dobra? Kaj nam naredi vojna? Kak\u0161ni bodo otroci, ki so ga pre\u017eiveli? Zakaj Nem\u010dija ne razume Ukrajincev in nima empatije in kaj ima z njo 2. svetovna vojna?<\/span><\/p>\n<p>Jurij Prokhasko v novi zadevi Brez Bromina pojasnjuje posledice vojne za na\u0161o mentaliteto in kaj je treba z njimi storiti po vojni.<\/p>\n<p><em>Program &#8220;Brez broma&#8221; \u2013 skupni projekt za nas in revijo <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/localhistory.org.ua\/\">&#8220;Lokalna zgodovina&#8221;<\/a>, v katerem tedensko razpravljamo o zapletenih zgodovinskih temah.<\/em><\/p>\n<div class=\"responsive-embed\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\"><iframe loading=\"lazy\" title=\"\u041c\u0435\u043d\u0442\u0430\u043b\u044c\u043d\u0456\u0441\u0442\u044c \u0443\u043a\u0440\u0430\u0457\u043d\u0446\u0456\u0432: \u044f\u043a\u0456 \u0456\u0441\u0442\u043e\u0440\u0438\u0447\u043d\u0456 \u0442\u0440\u0430\u0432\u043c\u0438 \u0441\u0444\u043e\u0440\u043c\u0443\u0432\u0430\u043b\u0438 \u043d\u0430\u0446\u0456\u044e? \u042e\u0440\u043a\u043e \u041f\u0440\u043e\u0445\u0430\u0441\u044c\u043a\u043e | \u041b\u043e\u043a\u0430\u043b\u044c\u043d\u0430 \u0456\u0441\u0442\u043e\u0440\u0456\u044f\" width=\"500\" height=\"281\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/iDNMdjf3Nig?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<p><strong>G. Yurku, dober dan! Hvala, da ste bili z nami. Morda boste odgovorili na vpra\u0161anje, ki nas mu\u010di \u017ee 30 let in morda \u0161e ve\u010d. Govorimo o ukrajinski mentaliteti. S konotacijo, da naj bi bila zelo posebna, da smo malo druga\u010dni od ljudi okoli nas. Je res, da obstaja \u2013 tako posebna ukrajinska mentaliteta? Ali je to nekaj podobnega Schr\u00f6dingerjevim eksperimentom \u2013 zdi se, da je, ampak res, \u010de odprete \u0161katlo \u2013 ni?<\/strong><\/p>\n<p>Najlep\u0161a hvala za povabilo. Poka\u017ei mi \u010dloveka z dolgo\u010dasnim ob\u010dutkom, ki ne bi upo\u0161teval povabila, kot bi rad rekel. Najlep\u0161a hvala, tukaj se dobro po\u010dutim.<\/p>\n<p>Prepri\u010dan sem, da se mentaliteta razteza na vsakogar, ki ima bolj ali manj razlo\u010dljiv pogled na skupnost. Tej skupnosti ni treba biti niti jasno opredeljen zgodovinski kolektiv. Tej skupnosti ni treba biti politi\u010dni ali zgodovinski narod. Tej skupnosti ni treba biti kulturna skupnost, da bi \u017ee imela nekak\u0161no mentaliteto.<\/p>\n<p>Zdi se mi, da sta za nastanek mentalitete potrebna dva predpogoja. Najprej ob\u010dutek neke vrste &#8220;mi&#8221;, nekak\u0161na skupnost. Drugi\u010d, tako da za dolo\u010deno \u010dasovno obdobje to &#8220;mi&#8221; obstajati. Ko se lahko pogledate nazaj, ustvarite obzorje na\u0161e preteklosti in si povejte, da smo v tem obzorju pre\u017eiveli ta \u010das skupaj. In tako nas je oblikovalo, ne druga\u010de.<\/p>\n<p>Mentaliteto je mogo\u010de gledati kot na produkt dolo\u010denih ponavljajo\u010dih se zgodovinskih struktur, ki so pripeljale do vzpostavitve dolo\u010denih izku\u0161enj, ki nam to nalagajo in ne druga\u010de. To je en znak. In lahko je zavestna, najpogosteje pa nezavestna. In na\u010dini za to, in ne druga\u010de, se ponavljajo in zato za nekaj \u010dasa prepoznavni.<\/p>\n<p>Ampak mentaliteto lahko gleda\u0161 druga\u010de. Na primer, v psihoanalizi obstaja koncept socialne nezavesti. In \u0161e enkrat bom ponovil: ni treba, da je to dru\u017eba. Morda obstaja nezavestna skupnost in potem je mentaliteta konfigurirana na naslednji na\u010din: tisto, kar raje vemo o sebi, kaj raje ne vemo o sebi; o \u010dem se raje pogovarjamo in o \u010dem raje mol\u010dimo; da se raje spomnimo, da raje pozabimo in se nikoli ne spomnimo; kar je dovoljeno za nas in kaj ni dovoljeno.<\/p>\n<p>In vse to vodi v zadnjo perspektivo \u2013 sposobnost govoriti o sebi. To je tisto, kar lahko v najbolj splo\u0161nem smislu imenujemo izjemno spolzko pojem (ni\u010d manj spolzko in kompleksno kot koncept mentalitete ali kulture) \u2013 torej koncept mit. Mentaliteta je tisto, kar ustvarjamo o sebi in o drugih etiketah. Na\u0161a mitologija.<\/p>\n<p><strong>Ko govorimo o Ukrajini zadnjih desetletij, ali lahko govorimo o enotni mentaliteti od vzhoda proti zahodu?<\/strong><\/p>\n<p>Ne, ne moremo. Nikjer ne moremo govoriti o mentaliteti, ker se to ne zgodi.<\/p>\n<p>Na splo\u0161no je razlika v sredi\u0161\u010du \u010dloveka. Razlika je strukturna zna\u010dilnost govora, razlika je strukturna zna\u010dilnost misli. Za nas morajo biti razlike, da smo sami. In paradoksalno, razlike morajo biti znotraj zamisli skupnosti, da se bo po\u010dutila enotno. To pomeni, da je razlika klju\u010d do ob\u010dutka skladnosti, ne glede na to, kako paradoksalno se sli\u0161i.<\/p>\n<p>Ukrajinska mentaliteta seveda ni edina, zelo, zelo se razlikuje, tako regionalno, sociolo\u0161ko, kot morda tudi generacijsko. In to je klju\u010d do njegove vzdr\u017eljivosti, vitalnosti. Obenem pa obstajajo dolo\u010dene konfiguracije, ki so skupne vsem nam &#8211; od Galicijanov do Slobozhanov, od severnjakov do Podolijcev, od \u010cernomorcev do Transkarpatov. Ker druga\u010de ne bi imeli ob\u010dutka enotnosti.<\/p>\n<p>Na \u010duden na\u010din se pogosto vpra\u0161am \u2013 kak\u0161en je encim, element, ki nam pove, Ukrajinci kljub tako ogromnim razlikam, zgodovinskim katastrofam, potenjem, trmasto dr\u017eijo ideje o enotnosti Ukrajincev? In ker je nekaj takega, mi omogo\u010da, da domnevam, da so za nas skupne komponente, ki nas kljub vsem razlikam dr\u017eijo skupaj.<\/p>\n<p><strong>Sli\u0161ali smo stereotipe, ne preve\u010d pametni ljudje so jih rekli, pravijo, da smo narod Grkov, to je na eni strani. Po drugi strani pa je bilo posmehovanje individualizmu Ukrajincev,&#8221;Moja hi\u0161a je na robu.&#8221; Zdi se mi, da so dogodki v zadnjih letih popolnoma spremenili to dojemanje. Morda zveni malo pateti\u010dno, ampak kak\u0161ne zna\u010dilnosti prave ukrajinske mentalitete lahko izlo\u010dimo?<\/strong><\/p>\n<p>Ne zveni tako pateti\u010dno, kot je zapleteno. In lahko tvegam le, domnevam, da se lahko vsaka moja izjava ote\u017ei ali omaja. To je tveganje, kar bom zdaj naredil.<\/p>\n<p>Zdi se mi, da je to najprej ob\u010dutek, da smo avtohodni, da tu \u017eivimo zelo, zelo, zelo dolgo. Da nisva pri\u0161la od nikoder in da nimava kam iti od tod. In tako na\u0161a hi\u0161a ni tako velika, kot je na\u0161a hi\u0161a tukaj. In tukaj je na\u0161a resnica, na\u0161a mo\u010d in na\u0161a voljo. In lahko nas preganjajo, imamo lahko velike neda\u010de, velike nesmiselnosti, morda nas bodo kaznovali, ker smo tukaj, vendar imamo globok ob\u010dutek, da smo tukaj doma.<\/p>\n<p>Druga komponenta, ki je, kot se mi zdi, skupna vsem nam, je ta samoodlo\u010danje in \u017eelja po brezpogojni svobodi. Da, ta svoboda je lahko omejena, nekdo lahko posega v to. So \u010dasi, ko nam ga vzamejo, ali pa ga posku\u0161ajo vzeti, ko jo moramo braniti, ali ko se moramo nekaj \u010dasa bolj ali manj podrejeno podajati. Za nas je najve\u010dje vrednota svoboda in vsekakor jo bomo dobili nazaj, dobili jo bomo nazaj. In na tej podlagi \u2013 ob\u010dutek, da pripadamo \u00bbtukaj\u00ab in da smo svobodni ljudje, \u017eelimo graditi odnose med seboj.<\/p>\n<p>In to nas pripelje do tretje komponente, saj nam vsota teh dveh daje razlo\u010ditev o tem, zakaj smo druga\u010dni od drugih, o tem so zgrajene zgodbe o tistih, ki nismo mi. In to je tudi temeljno. Ker pripadamo &#8220;tukaj&#8221; in smo svobodoumni. In drugi so bili morda tu, vendar so velike te\u017eave z njihovo ljubeznijo do svobode. Ali pa morda, nasprotno \u2013 morda gredo, morda trdijo, da so na mestih, kjer bi morali biti mi? In zato niso mi.<\/p>\n<p><strong>In kaj se bo vojna spremenila v ukrajinski mentaliteti?<\/strong><\/p>\n<p>Vsak dan vojne je predolgo, vsaka minuta vojne je predolga, saj vojne ne bi smelo biti. Toda ta relativno majhna zgodovinska izku\u0161nja nam \u017ee omogo\u010da, da vidimo neverjetno ve\u010dplastno naravo vojne. To lahko vidimo predvsem v sebi, ko poslu\u0161amo sebe in se pogledamo, kako izkusimo to vojno, kaj nam naredi in vidimo ogromno spremembo.<\/p>\n<p>Vendar pa je veliko konstant. Ena od njih je \u017eelja po zmagi, \u017eelja po koncu in \u017eelja, da se to nikoli ne zgodi. Kljub temu pa vsak nov vojni dan odpira nekaj novih ni\u010dk tega, kar vojna po\u010dne z nami, in to je res zelo raznoliko.<\/p>\n<p>Tukaj lahko izberemo dva ekstremna pristopa. Lahko re\u010demo, da vojna spremeni vse. Ampak to ne bo res. Za tisto, kar me med drugim postavi v pojav vojne, je, kako se zaradi tega in skozi celotno vojno med seboj bizarno prepletajo caesuras in kontinuitete, spremembe in doslednost, stalnost in razlika. In drugi pole tega odgovora bi lahko bil naslednji: da se mnogi na\u0161i ukrajinski sodobniki \u2013 avtorji, fotografi, filmski ustvarjalci, umetniki \u2013 ne zaman zatekajo k taki vrsti, kot je vojni dnevnik. Dnevnike ri\u0161ejo slikarji, ri\u0161ejo grafi\u010dni umetniki, pi\u0161ejo proza pisatelji, tudi pesniki pi\u0161ejo dnevnike. To pomeni, da obstaja ogromen niz pojavov, ki jih \u017eelite odlo\u017eiti, ujeti, razumeti.<\/p>\n<p>In tako bi lahko drugi pristop k vpra\u0161anju, kaj nam dela vojna, zvenel takole: da morate pozorno in dnevno zelo pozorno poslu\u0161ati sebe in sosede in videti, kaj se dogaja okoli vas in v skupnosti. Jasno je, da so spremembe ogromne. In potem pride trenutek, ko bi se bal patosa \u2013 tragi\u010dnega in herojskega. Seveda pa je v teh spremembah in teh konstantah tako tragi\u010dno kot herojsko.<\/p>\n<p><strong>In zakaj se ljudje sploh borijo?<\/strong><\/p>\n<p>Verjame se, da vojne niso ve\u010dni \u010dlove\u0161ki pojav. Stari so ve\u010d stoletij, toda za\u010detek vojn (v smislu vojne kot vojne, kot miselno, organizirano in pripravljeno nasilje nad drugimi, in ne samo izbruh uni\u010denja, ali agresije, ali uni\u010denja, ali lova) \u2013 sli\u0161al sem tak\u0161no tezo, pripada Robertu Sapolskemu, da so se vojne v smislu zadr\u017ekov pojavile pred pribli\u017eno 12 tiso\u010d leti.<\/p>\n<p>Ne bom se zatekala k njegovim poskusom, da bi ugotovila, zakaj, to pojasnjuje s socialnimi vpra\u0161anji, s prehodom iz zbiranja in ribolova na sedentarno kmetovanje, ko na eni strani obstajajo ozemlja, ki jih je treba za\u0161\u010dititi pred posegi drugih, po drugi strani pa obstaja neenakost med temi ozemlji, njihova razli\u010dna rodnost in privla\u010dnost. Poleg tega, kot pravi Sapolski (in imam predsodke do njega zaradi tega), obstajajo &#8220;prese\u017eki&#8221;, ki jih iz markizma tako dobro vemo. Tisti &#8220;prese\u017eki proizvodnje&#8221;, ki vodijo v socialno neenakost.<\/p>\n<p><strong>Konkurenca.<\/strong><\/p>\n<p>Hierarhije in bojev za oblast. Zdi se mi, da korenin po\u017eelenja po mo\u010di ni, manj pa. V vsakem primeru sem \u017eelel orisati \u0161e eno stvar: od samega za\u010detka obstajajo poskusi ljudi, da bi razumeli, kaj se jim je zgodilozato se vojne dogajajo, kljub dejstvu, da vsi vedo, da je vojna zelo zlo, da vojna prina\u0161a neverjetno trpljenje vsem in je tako neizogiben praphenomen, ki spremlja osebo. Zdi se mi, da to zelo mu\u010di osebo. Mu\u010dilo ga je, kar bi Freud rekel \u010dlove\u0161ki narcisoid. Narcisam znanja. Ker je oseba tako urejena, da \u017eeli imeti dokon\u010dne odgovore. Vse ho\u010de prodreti s svojim umom, presegati pojave in jih razumeti. Obstaja pa pojav, ki ga ni mogo\u010de razumeti. Na primer, cosmogony je videz sveta, ali videz \u010dloveka, ali zakaj voda te\u010de navzdol namesto letenja navzgor, torej naravni zakoni.<\/p>\n<p>Ampak tudi \u010dlove\u0161ki um kapitulira na pojav vojne. Vendar pa ne samo \u010dlove\u0161ki um, temve\u010d vsi poskusi gradnje tak\u0161nega sistema, bodisi tak\u0161ne institucije, ali tako organizirajo svoje bivanje, da bi se jim izognili. Vse enako, prej ali slej se izklopi pod vzorci, da se vojna zavzame in vojna \u0161e vedno izbruhne, tako ali druga\u010de.<\/p>\n<p>In to me vodi do naslednjega opazovanja, do teme, ki me \u017ee dolgo mu\u010di, vsaj od leta 2014, ko se je za\u010dela razgla\u0161ena vojna proti Ukrajini na nedeklaracijo: razmi\u0161ljal sem o odnosu med vojno in mitom.<\/p>\n<p>Zelo zgodaj je tak zakon potekal \u2013 pa naj gre za nebe\u0161ki zakon ali peklinsko poroko \u2013 med koncepti vojne in mit. V vsakem primeru sta vojna in mit tako medsebojno potrebna, tako tesno prepletena, da sta skoraj v simbiozi. Moja predpostavka je, da so povezane v tem smislu, da nam na primer mit pomaga dati odgovor ali dati nami\u0161ljen odgovor (tukaj se spet pribli\u017eujemo kategoriji nami\u0161ljenega), \u2013 zakaj vojna.<\/p>\n<p>To je ime znamenite korespondence med Freudom in Einsteinom iz leta 1934 &#8220;Warum krieg?&#8221;, ko je Einstein napisal Pismo Freudu z istim vpra\u0161anjem \u2013 zakaj vojna? In Freud daje svoje psihoanaliti\u010dne poskuse odgovorov, ki so na koncu tudi miti\u010dni. Ker se Freud zana\u0161a na koncept tribe, privla\u010dnosti ali kar je neko\u010d v starodavni galicijanski primarni psihoanaliti\u010dni nomenklaturi, ko so prvi\u010d za\u010deli prevajati Freudov dela v galicijanski v ukrajinski, leta 1916 Stepan Baley imenovan &#8220;rase&#8221;.<\/p>\n<p>Freud mi daje zelo pomembno opozorilo. Pravi, da so ta tribja na\u0161a mitologija. Pribli\u017euje se tudi taki konfiguraciji, ko ne more ve\u010d prodreti v um, vendar mora graditi nekak\u0161no zgodbo \u0161e naprej. In gradi mitolo\u0161ko pripoved, ki jo postavi v srce znanosti. In to, kar imenujemo znanost, ali znanost, je pre\u017eeto z mitiko. Ne govorim o tem, da je mit vse. Ker ni, ker ni vsega. Re\u010deno mi je, da je mit prisoten v vsem.<\/p>\n<p>Ko pogledamo simbioti\u010dno razmerje med vojno in mit, Vidimo da, na eni strani, kad se nai\u0161lo na narcisoidnu travu, ubedljivost da objasnimo da je to bilo, ali i da izbegavamo da se uvjek izognemo ratiou ultima, a to u stvari i ne odnosi, ne logos u smislu slavne aristotelovske opozicije logosu i mitosu, ali je ustvari mit.<\/p>\n<p>In to vidimo na primer v Iliadi. Iliada je za\u010detno dejanje zahodne kulture kot celote. To je obzorje, kjer se pojavljajo zgodovinsko misli, poeti\u010dno in epsko. In ta ep je voja\u0161ki \u017ee od samega za\u010detka. Ta ep je miti\u010den od za\u010detka. To je \u017ee od samega za\u010detka poskus razlage vojne skozi mit.<\/p>\n<p>Obstaja pa \u0161e ena stran \u2013 kot sklenjen odnos med vojno in mitom. Nobena vojna ni popolna brez rokavic. Ne le mit posku\u0161a razlo\u017eiti razlo\u010dljivo, torej vojno, neopi\u0161ljivo, neizostavno, ampak tudi vse faze vojne: njeno pojmovanje, njeno utemeljitev, pripravo, mobilizacijo, izvajanje.<\/p>\n<p>In tu se spet vra\u010dam v \u0161tevilne vojne odtenke, pojave, ki jih vojna odpira v \u010dasu njenega teka. Mit je zelo ob\u010dutljiv na tiste najmanj\u0161e nite. Mitu potrebuje tudi fazo, da kon\u010da vojno. Povedati si moramo, zakaj ho\u010demo, lahko ali bi morali kon\u010dati to vojno. In mit je potrebno \u0161e bolj, da bi se lahko soocili z ogromno vojno travmo in jo vrnili v kulturni sistem, jo ponovno vdelali, tako da so vsi ti odgovori strpni, artikulatorni in da bi \u017eiveli naprej od vojne. Toda imeti vojno v na\u0161ih izku\u0161njah, v izku\u0161njah na\u0161e skupnosti, v zgodovinskih izku\u0161njah, in zato o\u010ditno v na\u0161i mentaliteti.<\/p>\n<p>In to nas vodi do tretjega opazovanja. Tako kot je vojna nemogo\u010da brez mitice, je tudi mir nemogo\u010d brez mitice. Kajti mit miru zame je pripoved, ki se je lahko vsi dr\u017eimo in si povemo, zakaj ni vojne, zakaj lahko \u017eivimo v relativni harmoniji in zakaj se nam zdaj ni treba boriti.<\/p>\n<p>Dokler bodo pr\u0161ice miru trajale, do takrat lahko pri\u010dakujemo, da se bo mir nadaljeval. Ko se poslab\u0161ajo, poslab\u0161ajo, potem obstaja ob\u010dutek tesnobe. Potem je la\u017eje napovedati konec mirovnega obdobja in preboj vojne znova. Ko mit postane steklenica, ki se je \u017ee red\u010dil, je razpokana, in ko ta steklenica zlomi, potem je zelo vese soo\u010dajo z verjetnostjo, da bo vojna.<\/p>\n<p><strong>Eden od apologiistov za mirovno mitologijo je Francis Fukuyama, ki je konec 80. let govoril o koncu zgodovine in o\u010ditno o koncu vojn. Torej se pojavi vpra\u0161anje: ali se lahko \u010dlove\u0161tvo vojne \u0161e kako izogiba?<\/strong><\/p>\n<p>Bojim se, da ne. In tak sklep, ki ga lahko imenujemo pesimisti\u010dno in realno, izhaja iz mnogih mislilcev, istega Freuda. Svojo razlago o tem, zakaj se ne moremo izogniti vojni, je zgradil na podlagi lastne mitologije \u2013 mitologije plemen. A tu je \u0161e bolj zanimivo: Freudov misel gre \u0161e dlje povedati, da obstajajo eroti\u010dni vlaki. Obstaja eros kot sila, ki si prizadeva za poenotenje, za ocelitev, za oblikovanje skupnosti in celote, za povezavo. Obstaja uni\u010dujo\u010de trib, ali privla\u010dnost, ali d\u017ein, ki si prizadeva raztrgati, raztrgati, raztrgati, uni\u010diti to enotnost, jih razpadati. Freudova misel je bolj subtibilna, saj pravi, da ne le nepogre\u0161ljiva prisotnost uni\u010dujo\u010dih pogonov v \u010dloveku, in zato v \u010dlove\u0161kih kolektivih, je zagotovilo, da se ne bomo mogli znebiti vojn, saj je nemogo\u010de ugrabiti polovico na\u0161ega bitja od nas samih.<\/p>\n<p>Gre \u0161e dlje in pravi, da to ni tako, da imamo tukaj, na primer posteljo z plemenitim cvetjem, med njimi pa se sejejo tudi kobile, jih je mogo\u010de pobrati in samo ro\u017ee bodo ostale, vsaj nekaj \u010dasa, dokler se ne bo spet plazil kobil.<\/p>\n<p>Ima pa te\u017eje vlake. Pravi, da nobena eroti\u010dna privla\u010dnost ne more obstajati individualno. Niso samo prepleteni z uni\u010dujo\u010dimi pogoni, ampak so med seboj nemogo\u010di. Vsako ljubezensko dejanje ima dele\u017e nasilja. Ni jih mogo\u010de lo\u010diti. Freud torej razlaga izogibanje in neuni\u010dljivost vojne. In zanj je vsaka druga predstavitev modrooki idealizem, ki si nagaja humanizmu, nima pa nobenega utemeljitve zaradi svoje kriminalne naivnosti.<\/p>\n<p>Verjamem tudi, da so vojne neizogibne, in nimam odgovora na zakaj. Samo posredno lahko pokli\u010dem k opazovanju, da na enak na\u010din mitika ne moremo odstraniti iz na\u0161ega bitja. Danes se ne moremo odlo\u010diti, da bomo prenehali razmi\u0161ljati in \u010dutiti pomikano \u2013 in za\u010deli razmi\u0161ljati in se po\u010dutiti povsem racionalno. Tako kunst\u00fccka ne moremo narediti sami s sabo. Prav tako ne moremo re\u010di: anumo diha samo kisik iz zraka, ignorira ogljikov dioksid, du\u0161ik, vse, kar je tam. In ker mitika ne moremo odstraniti, opozarja na dejstvo, da ne moremo vsega razlo\u017eiti.<\/p>\n<p>Ka\u017ee pa tudi na to, da se zelo te\u017eko oblagamo z dejstvom, da tega ne moremo pojasniti. To je na\u0161a velika narcisoidna travma. In zaradi tega posredovanja imam intuicijo, da so iz nekega razloga tudi vojne neopravi\u010deva in tudi mi jih ne moremo razlo\u017eiti.<\/p>\n<p><strong>Ukrajinci so pogosto imenovani kot post-genocidni narod, poudarja \u0161tevilne zgodovinske travme. \u010ce govorimo o kolektivnih travmah, ki smo jih imeli v preteklosti, govorimo ne le o po\u0161kodbah, ampak tudi o izku\u0161njah, ki jih do\u017eivljamo. Dovolil si bom, da malo spremenim Freuda: \u010de govorimo o izku\u0161njah do\u017eivljanja po\u0161kodb ukrajinske dru\u017ebe, je ta izku\u0161nja bolj podlega \u017ealosti ali oto\u017enosti?<\/strong><\/p>\n<p>Seveda, na \u017ealost. In tukaj moramo zelo verjeti, saj je za Freuda melanholija pomenila nekaj povsem drugega, kot to pomeni v na\u0161i trenutni jezikovni uporabe. Melanholijo razlagamo kot prijetno meditativno \u017ealost, v kateri ni velike gro\u017enje, ki bi lahko bila celo dobra, ki jo je mogo\u010de u\u017eivati \u2013 u\u017eivanje trpljenja.<\/p>\n<p>V Freudovem terminologiji melanholija pomeni tisto, kar bi danes klicali globoka klini\u010dna endogena depresija, ki je nevarna za posameznika, kolektiv, skupnost, ki lahko preprosto uni\u010di.<\/p>\n<p>Vse izku\u0161nje ukrajinske samozadostnosti ka\u017eejo, da nismo v globoki klini\u010dni depresiji, smo na sre\u010do dale\u010d od tega. Vsak na\u0161 poskus emancipacije, vsak od na\u0161ih naslednjih korakov je v samoodlo\u010danje, v \u017eelji, da oblikujemo posebno in lo\u010deno identiteto, ki je v stanju depresije nemogo\u010de. Depresija ima tak\u0161ne predpogoje, ki zahtevajo odpoved identitete, ko se identiteta do\u017eivi kot nekaj zelo, zelo obremenjenega s krivdo in sramoto, iz katerih bi bilo potrebno hitreje pe\u010di, se raztopiti v kosmiki, v nirvani, kar izgine.<\/p>\n<p>Celotno gibanje na\u0161e ukrajinske skupnosti pravi nasprotno. \u017dalosti je veliko, veliko je ob\u010dutka pohabljenosti, a absolutno ni tega, kar imenujemo odstop, ali odpoved, ali pa ni niti najmanj\u0161e \u017eelje po predlo\u017eitvi in umiku. Ravno nasprotno.<\/p>\n<p>Da, na\u0161a skupnost je ukrajinska, ki se v veliki meri za sebe in zunanji svet nagaja orisu skozi izgubo, travmo, pohabljenost, trpljenje. Toda prvi\u010d, nismo edini v tem, ali obstaja na desetine in stotine drugih skupnosti, ki po\u010dnejo enako, ampak tu se mi zdi, da glavna nevarnost v tem ni nevarnost globoke depresije, ki je podobno nagnjenosti k samomoru.<\/p>\n<p>V knjigi nem\u0161kega pi je \u010dudovita podoba \u017eeje po pozabiime Michel Ende, ki sem ga neko\u010d prevajal v ukrajin\u0161\u010dino, z naslovom &#8220;Neskon\u010dna zgodovina&#8221;. Obstaja snov Ni\u010d in tako privla\u010dno je, da vsi narodi prostovoljno gredo v to Ni\u010d in verjamejo, da nimajo druge izbire, zato jih Ni\u010d ne privla\u010di. Torej smo dale\u010d od tega.<\/p>\n<p>Namesto tega se mi zdi, da je ve\u010dja nevarnost, ki bi lahko izhajala zgolj hipoteti\u010dno iz skupne pripovedi trpljenja, nevarnost ressentimenta. Ressentimentalne skupnosti so izredno neprijetne in, kot zdaj vidimo v velikem ruskem ljudstvu, izjemno nevarne. Ressentiment tudi ni enkrat za vedno dolo\u010den parameter. Obstajajo lahko na primer stopnje ressentimenta.<\/p>\n<p>\u010ce pogledamo poljsko kulturo spomina, je v veliki meri temeljita na zavedanju trpljenja, vendar ni bila vedno ressentimentalna. Da bi se izognili zdrsu v kolektivno zaostanek, so potrebno zmagati. In ker je imela poljska miselna, zgodovinska, kulturna skupnost te zmage vedno znova in znova, zdaj poljsko zgodovino, je poljski incident mogo\u010de v celoti razlagati kot zgodbo o uspehu, zgodbo o zmagi. Zdaj je ohranjena pred nevarnostjo zloma ressentiment.<\/p>\n<p>Toda v Rusiji se zdaj dogaja zlomna ressentija in to je za nas velika nevarnost. Ko pa je ressentiment zdru\u017een z revanchizmom, potem zadeva postane povsem slaba. Pojasnjuje pa tudi ne le na\u0161o \u017eejo po zmagi, ampak tudi popolno zaupanje v zmago, ne dvomimo, da bomo zmagali. Ker \u017eelimo \u017eiveti, ho\u010demo biti, ne zajame nas \u017eeja po pozabo, nas zajame \u017eeja po bitju.<\/p>\n<p><strong>\u010ce govorimo o uvrstitvi zgodovinskih travm, ki nas zdaj opredeljujejo, lahko orisamo seznam, kaj nas je najbolj prizadelo, kaj je med ozna\u010devalci preteklosti v sedanjosti?<\/strong><\/p>\n<p>Najbolj nas prizadene to, da se najmanj zavedamo. To je teorija kolektivnega nezavzetja, ne kolektiva, ampak socialnega nezavestnega. No\u010dem izgledati kot ljubitelj jungianizma.<\/p>\n<p>Zdi se mi, da je to nedvomno Holodomor. To je pelik, onkraj domi\u0161ljije. In morda bom rekel tukaj \u2013 na sre\u010do je ve\u010dina tega, kar nam je naredil Holodomor, iz zavesti. Obenem pa ta zunajzavest vpliva na nas.<\/p>\n<p>Na drugem mestu bi morda naveli travmo gulagske in sovjetske represije, ki so genetsko povezane s holodomorja. Vse, kar so bolj\u0161eviki zadali in prinesli s seboj, v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede, od leta 1917 do 1991.<\/p>\n<p>Potem so stvari bolj strpne za na\u0161o skupno domi\u0161ljijo. Ker jih je la\u017eje diskurzivno dojeti, la\u017eje razlo\u017eiti in strukturirati. To so po mojem mnenju neuskli poskusi  dr\u017eavosti v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Temu pravimo ukrajinska revolucija ali vzorci gradenja dr\u017eave.<\/p>\n<p>Jasno je, da je travma tudi ogromna, ki jo redko obravnavamo kot svojo, vendar je kljub temu na\u0161a. To je travma holokavsta, ko pred na\u0161imi sodobniki ne samo izginejo, ampak uni\u010dijo celotne ogromne skupine ljudi. O tem se zdaj kon\u010dno veliko govori.<\/p>\n<p>\u0160e ena travma, o njej se manj govori, vendar je zelo o\u010ditna, v tej vojni pa je, mimogrede, tudi travma asimilacije in rusifikacije. To je ob\u010dutek nemo\u010di, krivde in sramote tistih ljudi, ki so se pod vplivom razli\u010dnih dejavnikov, bodisi gro\u017eenj, sku\u0161njav ali enega in drugega skupaj, oddali ukrajin\u0161\u010dini v korist ne\u010desa drugega, hibridnih identitet, sovjetske ali velike ruske identitete. To je privedlo zlasti do njihovega sodelovanja pri delovanju komunisti\u010dnega re\u017eima, pa tudi do njihove rusifikacije, deukrainizacije. In na\u010din, kako so ti ljudje \u017eiveli z njim, na\u010din, kako se njihovi potomci s tem ukvarjajo druga\u010de, vse to ka\u017ee, da gre za veliko, pomembno in subtirno travmo.<\/p>\n<p><strong>In malo govorjenega. V tem okviru me spominja italijanski Jud Primo Levi, ki je opisal svojo izku\u0161njo \u017eivljenja v nacisti\u010dnem koncentracijski tabori\u0161\u010du. Govoril je o izku\u0161nji &#8220;sive cone&#8221;, ko so ljudje za vsako ceno pre\u017eiveli, delali vse, kar je vredno in ni vredno.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u010ce govorimo o izku\u0161njah Sovjetske Ukrajine, \u0161e posebej o izku\u0161njah iz \u0161eststotih let, ko se je ve\u010d deset, morda na stotine, vendar ni\u010d ve\u010d, upiralo. Preostala dru\u017eba \u2013 kako jih oceniti, kako ta sindrom pre\u017eivelega, sindrom adaptorja vpliva na nas zdaj? Kako so lahko ti ljudje zgradili neodvisno Ukrajino? Kako je v psihologiji, v njihovih mislih naleti?<\/strong><\/p>\n<p>To je zelo zapletena zadeva, ki jo je treba po\u010dasi in vestno premisliti. Mislim, da je primerjava s tem, kar je Primo Levy imenoval &#8220;siva cona&#8221;, tako nesojednost kot obremenitev. Ker lahko re\u010demo, kako se lahko primerjajo disidenti in zaporniki koncentracijskih tabori\u0161\u010d? Ta primerjava je neusmiljena. V tej primerjavi pa so tudi obremenitve, saj lahko na to gledate tudi na ta na\u010din: ljudje, ki so bili zaprti v koncentracijskih tabori\u0161\u010dih, so imeli razlo\u010dno razliko. Morda niso vedeli, za kaj so bili kaznovani, vendar so vedeli, da pripadajo skupnosti kaznovanih, ki bi v najslab\u0161em primeru lahko bila iztrebljene, samo fizi\u010dneMaterialno uni\u010den. In jih je zelo, zelo veliko. In iz tega ni izhoda \u2013 niti z vedenjem, niti s sodelovanjem, niti z zagotovili, niti s pokenjem, ne more\u0161 ve\u010d izvle\u010di iz statusa zapornika koncentracijskega tabori\u0161\u010da. Druga\u010den si, na obmo\u010dju zunaj desno.<\/p>\n<p>Namesto tega so imeli disidenti, o \u010dem govorimo, pokojni disidenti, ki so se za\u010deli v 50., 60., 70. Niso bili soodlocani za disidente, lahko so izbirali. Kagebisti so jim to razlagali skoraj vsak dan: podpi\u0161ite, ubogajte \u2013 in sodelovali boste v skupnosti sre\u010dnih sovjetskih ljudi. Zakaj si tako otrpla? To pa je v smislu etike povsem druga\u010den polo\u017eaj, ki zahteva, se mi zdi, druga\u010dno premi\u0161ljevanje.<\/p>\n<p><strong>Kako ne narediti feti\u0161a iz po\u0161kodbe?<\/strong><\/p>\n<p>Te\u017eek. Najprej se mi zdi, da se temu ne bomo mogli izogniti, vedno bodo obstajali ljudje, ki bodo feti\u0161 naredili iz lastne in travme nekoga drugega. Ampak ne govori\u0161 toliko o posameznikih, kot o skupnostih. To in diskurzivno podnebje je treba zelo pozorno spremljati. Najprej potrebujemo zmago, da se to ne bi zgodilo. In ko za\u010dnemo videti, da se to dogaja, moramo za svoje dobro re\u010di: po\u010dakaj, ustavi, poglej, na kak\u0161ni poti smo. Ker je feti\u0161 travma tisto, kar sem imenoval pot do ressentimentalne skupnosti, in je lahko tako uni\u010dujo\u010da kot samouni\u010dujo\u010da.<\/p>\n<p>Imam veliko vero v diskurzivno delo, zelo sem zavesten dejstva, da diskurzivni mlini melijo zelo po\u010dasi. Vendar \u0161e vedno ni svobodno zanikati. In zdi se mi, da bo to eden od na\u0161ih, morda, tudi najve\u010dji izziv v prihajajo\u010dem letih. Veliko bo odvisno od tega, kako bo na\u0161a prihodnost letela, ta vojna, kdaj in za kak\u0161no ceno jo bomo dobili, kaj bomo izgubili, kaj bomo pridobili. Odvisno od tega, kak\u0161ni bodo voditelji misli in karizme v tem \u010dasu, kak\u0161ne mo\u017enosti in smernice nam bodo pokazali.<\/p>\n<p>Odvisno od tega, kaj se obi\u010dajno imenuje diskurzivne skupnosti. Toda nih\u010de ni re\u0161en pred tem. Lahko ponudim tudi paradoksaien odgovor. Nimamo druge izbire, kot da poskrbimo, da vsaka od na\u0161ih po\u0161kodb ni po\u0161kodba nekoga drugega, ampak moja, in vsi morajo razumeti vse po\u0161kodbe kot svoje. To je paradoksalno, ker, se zdi, potem bomo pre\u017eeti z ob\u010dutkom travme, bomo za\u010deli dobiti, in potem smo posoti. Zdi se mi, da je ravno nasprotno: ko ugotovimo, da vsaka po\u0161kodba ni tuja, da travma ni edina stvar, ki nas definira, potem bo kopanje v na\u0161i travmi postalo relativna zadeva. Hkrati pa bo zelo okrepila empatijo in pripravljenost, da bosta \u0161e naprej skupaj tukaj.<\/p>\n<p><strong>Ve\u010dina na\u0161ih sodobnikov je bila zelo zavr\u017eena in se posmehoval generaciji otrok vojne, otrok druge svetovne vojne. Zdaj imamo generacijo otrok sodobnega vojskovanja. \u010ce primerjamo ti dve generaciji, stopnjo travme, kaj bo na\u0161a sedanja generacija dala Ukrajini v 20-30 letih, ko bo odra\u0161\u010dala s temi po\u0161kodbami?<\/strong><\/p>\n<p>Zelo upam, da bom zlasti arogantnost in modrost, ne le izku\u0161nje trpljenja in ne le tisto, kar bi se lahko imenovalo breme socialne porabe. Prav tako bo dala tisto, kar potrebujemo, in sicer zavla\u0161\u010danje, da je najhuj\u0161e za nami. Ni v preteklosti, ker so \u0161e vedno pri\u010de in \u017ertve tega, vendar so pre\u017eivele, so z nami in nam lahko povejo, kako je bilo. In to je na\u0161 neverjetni simboli\u010dni in dru\u017ebeni zaklad.<\/p>\n<p><strong>To pomeni, da so po\u0161kodbe zdru\u017eene.<\/strong><\/p>\n<p>Lahko se zdru\u017eijo.<\/p>\n<p><strong>Ali lahko zdaj re\u010demo, da bo v naslednjih desetletjih pri\u010dakovati posttravmati\u010dno rast Ukrajine na podlagi teh po\u0161kodb?<\/strong><\/p>\n<p>To je neizogibno. To je kot zakon narave.<\/p>\n<p><strong>In kaj za njim?<\/strong><\/p>\n<p>Po tem se bomo soo\u010dile z velikim, norim izzivom. \u017de obstaja, vendar bo veliko ve\u010d. Ne le v dejstvu, da ljudje, ki jih je vojna travmatizirala, borci, vojaki, ranjeni, pohabljenci, ampak tudi vsi, ki jih je vojna prizadela na razli\u010dne na\u010dine, ne bo samo ve\u010dni opomin, da je bila ta vojna. In iz izku\u0161enj vemo, da ga sku\u0161ajo ve\u010dinoma podjetja \u010dim prej pozabiti. In po vojni pride do izbruhov hedonizma in poskusov, da bi u\u017eivali v \u017eivljenju, ujeli to \u017eivljenje in to nadoknadil, vendar pa pride tudi do tehnolo\u0161kih in reformacijskih prebojov.<\/p>\n<p>Torej, izziv ne bo le, da bodo ve\u010dni opomnik za nas, ampak tudi, kako se bomo soo\u010dali s tem opominom. Kako odporna bo na\u0161a skupnost. Kako spo\u0161tljivo bomo te pohabljene dojemali kot del sebe.<\/p>\n<p>To pomeni, koliko \u017eelimo priznati lastno pohabljenstvo. Kako dobra bo na\u0161a psihoterapevtska oskrba, zdravstveni sistem na splo\u0161no, kako dobri bodo rehabilitacijski programi. Koliko arogance, so\u010dutja bo v dru\u017ebi. Koliko bomo lahko v novi kulturni sistem uvedli travmatizacijo brez primere in kako bomo s tem novim integriranim kulturnim sistemom lahko \u0161e naprej \u017eiveli. To je vpra\u0161anje, kjer lahko kar re\u010dete galicijanski &#8220;to je odvisno&#8221;.<\/p>\n<p><strong>Ste tudi strokovnjak za nem\u0161ko govoreci kulturni svet. Ko smo v zgodnjih dneh vojne in na splo\u0161no pred in od leta 2014 pogledali polo\u017eaj Nem\u010dije, se vam ni zdelo, da Nem\u010dija kljub kompleksu krivde Rusijo \u0161e vedno bolj razume kot Ukrajino?<\/strong><\/p>\n<p>Definitivno. Ker Nem\u010dija ni od danes in ne od v\u010deraj globoko kulturno in zgodovinsko vneta sposobnost in pripravljenost, da se poistoveti z Rusijo. In nima absolutno nobene sposobnosti ali nobenih predpopojov, da se poistoveti z Ukrajino. In identifikacija je osnova za razumevanje, in za empatijo, razumevanje in so\u010dutje.<\/p>\n<p>Moje najljub\u0161e spominjanje iz nem\u0161ko govore\u010de kulture je Goethejev pojem &#8220;selektivnih afinitet&#8221; med nem\u0161kimi in veliko ruskimi kulturnimi skupnostmi. Med tem, kar lahko imenujemo Die Deutsche Welt (nem\u0161ki svet) in &#8220;ruskim svetom&#8221;, \u017ee dolgo ni bilo veliko, a selektivnih afinitet. Zakaj je, bi si zaslu\u017eil tudi lo\u010den pogovor. Za zdaj pa \u017eelim samo iskati, da je.<\/p>\n<p>Namesto tega ni ni\u010d takega med nem\u0161ko govore\u010dem svetom, tudi med tem delom, kjer lahko naivno upamo, kot ena od nekdanjih provinc Habsbur\u0161ke monarhije in s tem svetega rimskega cesarstva, ki je trdilo, da je glavni predstavnik tega nem\u0161kega sveta. To je med sodobno Avstrijo in ukrajino, \u010de obstajajo kak\u0161ne selektivne zanimivosti, potem le v eno smer \u2013 od nas do njih, in v nobenem primeru obratno.<\/p>\n<p>In to je pripeljalo do dejstva, da je bila na\u0161a ukrajinska skupnost presene\u010dena, zelo \u017ealostno sko\u010dila in pogosto frustrirala (in bes je posledica frustracije), jezen ne samo zaradi pomanjkanja empatije, ampak s popolnim pomanjkanjem razumevanja, kaj je ukrajinstvo: zakaj je, od koder je pri\u0161la in zakaj bi se morali nenadoma odre\u010di tem &#8220;selektivnim afinitetam&#8221; z Veliko Rusijo.<\/p>\n<p><strong>Poziv &#8220;manj oro\u017eja \u2013 manj vojne \u2013 manj trpljenja&#8221;, ki se sli\u0161i v nem\u0161ko govore\u010dem okolju, in celo med intelektualci, \u2013 kaj je to? Selektivnost in naivnost?<\/strong><\/p>\n<p>Vse, kar ste omenili, in \u0161e veliko ve\u010d. Tukaj se lahko premikate v \u010dasu iz sedanjosti v preteklost. To je najprej ena zelo vzdr\u017eljivostna in vzdr\u017eljivostna tradicija \u2013 najprej levi\u010darski pacifizem, ki je utele\u0161en v programu ne le zdaj vladajo\u010de Socialdemokratske stranke Nem\u010dije, ampak tudi celotnega levi\u010darskega politi\u010dnega spektra.<\/p>\n<p>\u010ce stopim \u0161e dlje, gre predvsem za izdelek tistih procesov, ki jih je povzro\u010dil tako imenovani Ostpolitik, ki se je za\u010del s kanclerstvom Willyja Brandta in nato Helmuta Schmidta in ki so bili v svojem \u010dasu izjemno uspe\u0161ni. To pomeni spremembe s trgovino, spremembe zaradi pribli\u017eevanja, tehnologije za surovine. In ta tradicija je izjemno spodbudna. A tudi Nemci so potrebovali veliko \u010dasa, da so ugotovili, da vse, kar je neko\u010d delovalo, ne mora ve\u010dno delovati. In to je s\u010dasoma pripeljalo do potrebe po ugotovitvi, kaj je sedanji kancler Olaf Scholz opisal kot Die Zeitenwende (spreminjajo\u010de se dosjeje).<\/p>\n<p>In \u010de stopite korak nazaj, ta neko\u010d zelo uspe\u0161na Ostpolitika temelji na \u0161e starej\u0161i strategiji \u2013 strategiji preu\u010ditve, premagovanja preteklosti in priznanja lastne krivde. Ne bom po\u010dil na odprta vrata, ker so o tem napisani kupi novinarstva. Rad bi poudaril eno smer. Timothy Snyder je to zelo dobro povzel in razlo\u017eil: identifikacija ru\u0161\u010dine s Sovjetsko \u0161e vedno Nemcem ne omogo\u010da, da bi razumeli razliko. Prepri\u010dani so, da so se v drugi svetovni vojni borili z Rusi, uni\u010dili Ruse, jim povzro\u010dili grozno trpljenje. Vendar so do\u017eiveli tudi stra\u0161en poraz od njih.<\/p>\n<p>To nas vodi do zelo pomembne teze, ki je \u0161la nezame\u017eeno, vendar si zaslu\u017ei ve\u010d pokritosti. To je teza Lviv psihiater in psihoanalitik Roman Kechur, ki je bila izra\u017eena <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/zbruc.eu\/node\/111613\">na straneh &#8220;Zbruch&#8221;<\/a>\u2013 da je v postopku premagovanja lastne preteklosti in sne\u017eevanja krivde obstajala precej\u0161nja nezavestna zamenjava. Ko so Nemci dejansko trpeli in niso trpeli zaradi krivde proti Rusom, ampak zaradi strahu pred Rusi. Ta zmeda, ki je nastala zaradi nadomestitve, jim ne omogo\u010da, da bi jo pogledali in prepoznali.<\/p>\n<p>Predpostavka Romana Kechurja je, da se je to zgodilo, ker so Nemci sami projicirajo svojo naravo v Ruse. Nemci so zelo dobro razumeli in po\u010dutili, kaj je totalitarna Hitlerjeva Nem\u010dija, kaj je tretji rajh. In zelo dobro so se utrdili v tej pohoti po popolnem znanju, po\u017eelenju po mo\u010di, pripravljenosti in odlo\u010denosti za genocid in zmogljivosti v tej cesarski trditvi. In kar so bili prisiljeni odnehati zaradi lastnega poraza, so oblikovali od Veliki Rusi. In zdaj se stra\u0161no bojijo, da so Rusi oni pred 80 leti. Od tod tudi strah pred njimi.<\/p>\n<p><strong>O\u010ditno je, da zdaj Ukrajina postaja predmet predmeta. Toda v prvih dneh ali tednih vojne je Olaf Scholz dejal, da mi, pravijo, kon\u010dno ukinjamo ob\u010dutek krivde pred ruskim ljudstvom. Ko Nem\u010dija razumeti krivdo pred ukrajinskim ljudstvom?<\/strong><\/p>\n<p>Ko bomo dolgo, vztrajno, inventivno in razumno to razlagali vedno znova in znova. \u010cas in \u010das, znova in znova.<\/p>\n<p><strong>Je izku\u0161nja denazifikacije Nem\u010dije primerna za sodobno Rusijo?<\/strong><\/p>\n<p>Na nek na\u010din. Jaz sem nasprotnik popolnosti. Izku\u0161nje denazifikacije in izdelave preteklosti v Nem\u010diji niso bili tako medse\u010dni in nedozbrani kot post-factum, ki ga gradimo v nami\u0161ljenem.<\/p>\n<p>\u010ce obstaja nabor orodij, ustvarjenih posebej za d\u017eunglo, in obstaja nabor orodij, ustvarjenih posebej za pu\u0161\u010davo, da pre\u017eivi tam, to ne pomeni, da so lahko zamenljivi. Vendar to tudi ne pomeni, da nekateri predmeti ne bodo uporabni tako tam kot tam.<\/p>\n<p>Vendar pa ne pozabimo osrednjega: ta komponenta je bila v Nem\u010diji in je v Rusiji, morda so nesorazmerno mo\u010dne in verjetno nesorazmerno vplivne\u2013 govorimo o opoziciji. Drugi Nemci, ki so hoteli drugo Nem\u010dijo. Obstajajo tudi tak\u0161ni Rusi, zdaj so v Rusiji, so v diaspori. Za dobro ali za zlo, ampak tudi so.<\/p>\n<p>In lahko bomo govorili o vplivu, kako bo do propada Rusije, kako vplivne bodo. In kljub vplivu te velike opozicije, drugih Nemcev, proti hitlerjevskih Nemcev, si lahko povemo resnico: brez zunanje uprave v Nem\u010diji ne bi pri\u0161lo do denazifikacije. \u010ce ne bi bila razdeljena na cone okupacije in ne bi bila pozorni do 70. let na realni, dobesedni ravni: na ravni cenzure, medijev, oblikovanja diskursov, na ravni dr\u017eavnih, izobra\u017eevalnih, pravosodnih institucij.<\/p>\n<p>Danes je glavna razlika prav ta. Ker mi poka\u017eite to mo\u010d, mi poka\u017eite to mo\u010d, tisto oblast, ki bi lahko postala dejavnik denazifikacije Rusije.<\/p>\n<p><strong>Zdaj ga o\u010ditno ni ve\u010d. Kon\u010dno, morda filozofsko vpra\u0161anje, vendar \u0161e vedno \u2013 kak\u0161no ideologijo potrebuje Ukrajina po zmagi?<\/strong><\/p>\n<p>Morda bo zvenelo zelo naivno in, vendar se mi zdi, da nih\u010de ni izumil najbolj\u0161e liberalne demokracije.<\/p>\n<p><strong>Upam, da bo tako. G. Yurko, najlep\u0161a hvala!<\/strong><\/p>\n<p>-Hvala!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj so zgodovinske travme in kaj po\u010dnejo z zavestjo na\u0161ega naroda? Kak\u0161en je zna\u010daj pravega Ukrajinca? Zakaj je razlika med vzhodnimi in zahodnimi mentalitetami Ukrajincev dobra? Kaj nam naredi vojna? Kak\u0161ni bodo otroci, ki so ga pre\u017eiveli? Zakaj Nem\u010dija ne razume Ukrajincev in nima empatije in kaj ima z njo 2. svetovna vojna? Jurij Prokhasko [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1658,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[555,133,224,134,130,132,129,327,131,7,66,26,325,128,76],"class_list":["post-1656","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-jurij-prokhasko","tag-khmelnytsky-novice","tag-nemcija","tag-novice-o-chernivtsi","tag-novice-o-ivano-frankivsk","tag-novice-o-ternopil","tag-novice-o-transcarpathia","tag-program-brez-broma","tag-rivne-novice","tag-ruska-agresija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-top-novice","tag-vitaliy-lyaska","tag-volyn-novice","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1656","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1656"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1656\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1658"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1656"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1656"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1656"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}