Skoraj \u010detrt XXI stoletja zaostaja. Kljub napovedim o \u00bbkoncu zgodovine\u00ab, uspehu globalizacije, uhajanju nacionalnih dr\u017eav in odmikanju v pozabo obdobja svetovnih spopadov med voja\u0161ko-politi\u010dnimi bloki, se je izkazalo, da se zgodovina spet giblje v spirali. \u010clove\u0161ka narava ostaja enaka. To pomeni, da so tudi dolo\u010deni procesi, ki \u017ee dolgo spremljajo civilizacijo, nespremenjeni.<\/p>\n
Dvajseto stoletje na na\u0161em planetu so pozdravili tudi z optimizmom in upanjem na neutrudljiv napredek \u010dlove\u0161tva. Obstajali so razlogi za to. Devetnajsto stoletje je bilo obdobje triumpha industrijske revolucije v svetovnem merilu. Znanost in tehnologija sta se hitro razvijali. Parni motor je zamenjal motor z notranjim zgorevanjem in elektriko. Gospodarstvo je zrasel, mednarodna trgovina se je poglobila in tvoren je bil svetovni trg. Celine so bile povezane s telegrafskih linijah in omre\u017ejem \u017eeleznic. Zahodna civilizacija je dobila brezpogojno vodstvo na planetu. Razvoj produktivne sile in nastanek socialne zakonodaje sta izbolj\u0161ala \u017eivljenje delovnega razreda v Evropi in Ameriki. V zadnjih desetletjih XIX stoletja je rast ravni blaginje prizadela vse segmente prebivalstva.<\/p>\n
Volilna zakonodaja je bila izbolj\u0161ana in raz\u0161irjena. Vse ve\u010d dr\u017eavljanov na Zahodu je imelo prilo\u017enost sodelovati na volitvah. Demokrati\u010dni postopki in politi\u010dna konkurenca so postopoma postali norma med oblikovanjem vladnih organov. Jasno je, da se je v tem ozadju prihodnost gledala z optimizmom in poslikana slika cveto\u010dega industrijskega tehnolo\u0161kega dvajsetega stoletja. To naj bi bilo stoletje brez svetovnih vojn, genocidov in brutalnih totalitarnih re\u017eimov, v katerem zahodna civilizacija samozavestno \u0161iri svojo dominacijo, pogled na svet in na\u010din \u017eivljenja na celoten planet. \u017de takrat so od mislilacev sli\u0161ali misli o postopnem zmanj\u0161evanju vloge posameznih dr\u017eav in o triumu kozmopolitizma. \u010cez sto let bodo podobne ideje izrazili tudi apologisti za globalizacijo in upad nacionalnih dr\u017eav.<\/p>\n
\u010casopisi leta 1900 so objavili \u0161tevilne napovedi o prihajajo\u010dem stoletju. Priljubljena stvar so bili fantasti\u010dni opisi sveta leta 2000. Kolumnisti in nekateri politiki so pisali o vojni kot o preteklosti. Na splo\u0161no se je razpolo\u017eenje predvsem zmanj\u0161alo na vero v napredek \u010dlove\u0161tva. Njegova sposobnost, da se izbolj\u0161a in premaga vse ali ve\u010dino te\u017eav in te\u017eav. Toda prihodnost ni bila tako \u010dudovita in ne tako brez konfliktov. Leta 1900 je le malo v Evropi verjelo v veliko vojno na celini. \u010ceprav so bili v tem \u010dasu \u017ee obstajali predpogoji za njeno re\u0161itev in obote prihodnjega trka. In \u010de so se res uresni\u010dile nekatere napovedi, ki so zadevale znanstveni in tehnolo\u0161ki napredek, potem se napovedi sociopoliti\u010dne narave niso uresni\u010dile. Mislilci pozno XIX stoletja so se napa\u010dno izra\u010dunali, sanjali so o mirni idili na Zemlji.<\/p>\n
Nekaj podobnega se je zgodilo na prevoju XX in XXI stoletja. Francis Fukuyama je verjel v konec zgodovine in skupni triumm zahodnega modela liberalne demokracije. Zdelo se je, da je bila doba svetovnih vojn in soo\u010denja med razli\u010dnimi bloki dr\u017eav za vedno v preteklosti. Mo\u017enost vojn se je predpostavljala, vsekakor pa ne bi smela biti ve\u010djih konfliktov, ampak regionalni spopadi ob bok centrov civilizacije. Poleg tega nih\u010de ni napovedal nove vojne v Evropi. Tudi redki so resno jemali verjetnost nove hladne vojne in oblikovanja voja\u0161ko-politi\u010dnih blokov.<\/p>\n
Priro\u010dno je bilo misliti, da bodo vse kataklizme iz preteklosti ostale preko praga leta 2000. 21. stoletje je bilo predstavljano kot obdobje nespornega triumpha svobodnega sveta, na\u010del svobode, spo\u0161tovanja mednarodnega prava, demokracije in miru. To naj bi bil \u010das, ko globalizacija skupaj z informacijsko revolucijo zdru\u017ei svet v enega. Posledica tega je hitro pove\u010danje \u017eivljenjskega standarda in zmanj\u0161anje socialne stratifikacije na Zemlji. In klasi\u010dne liberalne svobo\u0161\u010dine segajo na vse dr\u017eave in celine.<\/p>\n
Glavni problem in gro\u017enja XXI stoletju se je imenoval mednarodni terorizem. O tem je bilo napisanih veliko knjig in objavljenih je bilo na tiso\u010de \u010dlankov. Avtorji so se preu\u010devali, kako se u\u010dinkovito boriti proti temu novemu zlu. Preiskali so njegovo naravo in kako bo terorizem vplival na \u017eivljenje \u010dlove\u0161tva. Verjetnost klasi\u010dnih sovra\u017enosti med razli\u010dnimi dr\u017eavami ni bila jemana resno. Obstajali so celo predlogi, da se Nato ne bi smel ohraniti v tem pogumnem novem svetu svetovnega miru, sodelovanja in blaginje, ki bi ga lahko zasen\u010dil osamljeni teroristi\u010dni napadi. Toda te napovedi se niso uresni\u010dile. Terorizem je seveda problem. Toda mislilci za\u010detka XXI stoletja so mu pripisujeli poseben pomen, saj so ga klicali glavni izziv za svet. Terorizem je obstajal v preteklosti. A nikoli ni odlo\u010dilno vplival na zgodovinski proces in svetovno politiko. Tudi tokrat se je zgodilo.<\/p>\n
Tudi pri\u010dakovanja od globalizacije se niso uresni\u010dila. Globalna neenakost med dr\u017eavami sveta ni izginila. Nasprotno, po Svetovne gospodarske krize in koronavirusne pandemije Obstaja te\u017enja po pove\u010danju dohodkovne vrzeli med razli\u010dnimi dr\u017eavami in posameznimi dr\u017eavami. Mednarodna trgovina in svetovni trg niso postali \u010dude\u017ena tabletka in jamstvo za demokratizacijo globoko avtoritarnih skupnosti. Demokracija v zahodnem slogu po razpadu ZSSR se ni spremenila v nesojenjeni model razvoja. Nasprotno, pri\u010da smo krepitvi in krepitvi posameznih avtoritarnih re\u017eimov. Gospodarske in tehnolo\u0161ke koristi globalizacije so globoko avtoritarne dr\u017eave, kot sta Kitajska in Rusija, izkoristile v svojo korist.<\/p>\n
Po kratkem obdobju unipolarnosti svet ponovno postopoma postaja prizori\u0161\u010de voja\u0161ko-politi\u010dnega soo\u010denja med bloki dr\u017eav. \u010ce je na za\u010detku dvajsetega stoletja nem\u0161ko cesarstvo menilo, da je prikraj\u0161ano med kolonialno delitev sveta in je hotelo kr\u0161iti status quo, zdaj Kitajska zahteva to vlogo. Peking meni, da je treba obstoje\u010di svetovni red preoblikovati ob upo\u0161tevanju njegovih interesov. Tudi druge avtoritarne dr\u017eave bi zelo radi prepisale pravila igre in raz\u010dlenile mednarodno pravo, ki bi ga zamedle z zakonom mo\u010dnih. Trenutno te dr\u017eave \u0161e niso tvorile formalnega voja\u0161ko-politi\u010dnega zavezni\u0161tva. Toda vsi so zdru\u017eeni z zavra\u010danjem zahodne civilizacije in ustreznim vrednostni sistem. Poleg tega, da je bila ogro\u017eena od zunaj, je zahodna civilizacija tudi pod notranjim pritiskom. Njene ideolo\u0161ke obodi so se za\u010dele zamegliti in se izgubiti pod vplivom dvomljive teorije postmodernnosti in krepitve polo\u017eajev skrajnih politi\u010dnih sil. To \u0161ibkost so \u010dutili nasprotniki, ki so videli prilo\u017enost za spremembo svetovnega reda in na novo nara\u0161\u010danje meja in sfer vpliva.<\/p>\n
Politi\u010dne resnice dvajsetega stoletja niso bile tisto, kar si je ve\u010dina mislil na za\u010detku tiso\u010dletja. Zdi se, da se zgodba delno razvija v spirali. Nekaj obsejev preteklosti je \u017ee mogo\u010de izslediti. Duhovi nove hladne vojne se po\u010dasi znova dvigujejo. In verjetnost voja\u0161kega konflikta med velika silami se ne zdi ve\u010d popolnoma nemogo\u010de. Kraj komunizma, ki je bil od za\u010detka dvajsetega stoletja glavni ideolo\u0161ki nasprotnik svobodnega sveta, so prevzele nove ideologije in doktrine. Zaradi vsega tega napovedujemo prihodnost z nekoliko druga\u010dnega zornega kota. O\u010ditno je, da bo v svetu XXI stoletja, tako kot v preteklih obdobjih, veliko soo\u010denja, konkurence in konkurence za mesto na soncu. In zdaj ni mogo\u010de spremeniti niti najnovej\u0161ih tehnologij, niti znanstvenih odkritij, niti vseh dose\u017ekov informacijske dobe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Skoraj \u010detrt XXI stoletja zaostaja. Kljub napovedim o \u00bbkoncu zgodovine\u00ab, uspehu globalizacije, uhajanju nacionalnih dr\u017eav in odmikanju v pozabo obdobja svetovnih spopadov med voja\u0161ko-politi\u010dnimi bloki, se je izkazalo, da se zgodovina spet giblje v spirali. \u010clove\u0161ka narava ostaja enaka. To pomeni, da so tudi dolo\u010deni procesi, ki \u017ee dolgo spremljajo civilizacijo, nespremenjeni. Dvajseto stoletje na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":16207,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1404,74,2013,1025,1076,1854,26,76],"class_list":["post-16206","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-1-svetovna-vojna","tag-2-svetovna-vojna","tag-francis-fukuyama","tag-hladna-vojna","tag-petro-gerasymenko","tag-russo-ukrajinska-vojna","tag-top-novice","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16206","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16206"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16206\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16207"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16206"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16206"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16206"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}