Vladarji Kirgizistana so odvisni od zlo\u010dincev in Rusije. Nih\u010de od teh pokroviteljjev nima interesa za spo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic. Svobodni mediji in politi\u010dni pluralizem so zanje neprijetni, ker lahko le zmanj\u0161ajo svoj vpliv.<\/p>\n
V Bi\u0161\u010daku se bli\u017ea konec preiskave proti skupini 27 aktivistov in politikov. Sojenje, ki naj bi se za\u010delo v za\u010detku junija, bo verjetno najve\u010dje politi\u010dno sojenje v zgodovini Kirgistana.<\/p>\n
Obsojavanje in zaprtje politikov ni novo v dr\u017eavi. Ve\u010d ministrov in premierov, da ne omenjam predsednikov, je prestalo sojenja in prejelo kazensko obto\u017enica. Almazbek Atambayev, ki je vladal od leta 2011 do 2017, je ve\u010d let pre\u017eivel v zaporu, leta 2020 pa je bil obsojen zaradi neupravi\u010denega izvla\u010denja iz pripora. Pred tremi meseci je sodi\u0161\u010de to obto\u017ebo umaknilo proti njemu in mu dovolilo, da gre v \u0160panijo na zdravljenje. \u0160e en nekdanji predsednik Kurmanbek Bakiev je bil prav tako obsojen na 25 let zapora. Leta 2014 so mu o\u010ditali umor britanskega poslovne\u017ea. V zapor ga niso poslali, saj je bil do tega \u010dasa \u017ee \u0161tiri leta v izgnanstvu, ki je ostal pri Aleksandru Luka\u0161enku.<\/p>\n
Pot nazaj \u2013 naravnost iz zapora na oblast \u2013 je prevzel predsednik Sadyr Dzhaparov, ki je oktobra 2020, ko je Kirgiza mno\u017ei\u010dno demonstrirala po pode\u0161enih parlamentarnih volitvah, prestaja kazen za ugrabitev guvernerja.<\/p>\n
To je zagre\u0161il pred sedmimi leti med protestom proti nacionalizaciji rudnikov zlata, ki jih je v tem \u010dasu upravljalo kanadsko podjetje. Med demonstracijami oktobra so mafije vdrle v zapor in osvobodile Dzhaparova. Istega ve\u010dera so izpustili tudi Atambajeva, ki pa je imel manj sre\u010de, nekaj dni kasneje pa je bil spet za re\u0161etkami. Dzhaparov je medtem postal najprej za\u010dasni predsednik vlade, nato v.d. predsednika, nazadnje pa je bil v za\u010detku leta 2021 izvoljen za predsednika s priljubljenim glasovanjem s trdnim demokrati\u010dnim mandatom.<\/p>\n
Vendar je bilo pod njegovo vladavino kirgizistan, najbolj liberalna in pluralisti\u010dna dr\u017eava srednje Azije, za\u010del nevarno obra\u010dati k krepitvi izvr\u0161ne oblasti in slabitvi pravic dr\u017eavljanov. Prvi\u010d, ustava je bila spremenjena, da bi se ponovno vzpostavila predsedni\u0161ka oblika vlade (pred tem je bila kirgizistan ve\u010d let izjema v regiji, ki je imela parlamentarni sistem). Tudi obto\u017ebe o korupciji proti politikom, ki so bili na oblasti pred Dzhaparovom, so se \u0161e zao\u017eivele. Poleg tega so se pod pretvezo boja proti korupciji in “elitam odrezani od ljudi” za\u010dele aretacije novinarjev, aktivistov in blogerjev.<\/p>\n
Ministrstvo za kulturo in informiranje se je samovoljno odlo\u010dilo blokirati spletne strani treh neodvisnih informativnih portalov: Azattyk, kirgi\u0161ka razli\u010dica Radia Liberty, ResPublica<\/em> in 24.kg<\/em>. Proti Azattyku so bili uporabljeni najte\u017eji ukrepi: njena sredstva v kirgi\u0161ki banki so bila blokirana. Po navedbah organov je bil razlog prisostven, saj je bilo pokritje mejnega konflikta s Tad\u017eikistanom, ki je jeseni 2022 vstopilo v akutno fazo.<\/p>\n Proti Taalaibek Duishenbiyev, direktor TV kanala Naslednji televizor<\/em>je bil za\u010det kazenski primer. Ve\u010d kot sedem mesecev je pre\u017eivel v pridr\u017eanem zaporu, bil je raziskan za krivega nagnanja na sovra\u0161tvo in obsojen na pet let zapora, ki je bil kasneje preusmerjen na tri leta nadzora. Ko so ga priprli, je bilo oddajanje njegovega televizijskega kanala prekinjeno. \u0160e en preiskovalni novinar Bolot Temirov je bil na silo deportiran iz Kirgistana v Rusijo zaradi obto\u017ebe, da je nezakonito odvlegel kirgi\u0161ki potni list. Trenutno je v Rusiji, kjer ga ne preganjajo ve\u010d, a se ne morejo vrniti v svojo dr\u017eavo (kirgiza je z dvojnim dr\u017eavljanstvom).<\/p>\n Bloger Adil Baltabai, znan po poro\u010danju iz prve roke, ki dokumentira razli\u010dne proteste v prestolnici, je tudi za re\u0161etkami. Kmalu po zasli\u0161anju junija 2022 so ga aretirali in ga obto\u017eili poskusa izgredov. Novembra so ga obsodili na pet let, a tako kot Duishebiyev je bila njegova zaporna kazen preusmerena na tri leta policijskega nadzora.<\/p>\n Jeseni je bil predstavljen osnutek zakona o neprofitnih organizacijah, ki ga je pripravila predsedni\u0161ka administracija, v katerem besedna zvezek \u00bbtuja nevladna organizacija\u00ab nevarno li\u010di na sramotni ruski koncept \u00bbtujih agentov\u00ab. Poleg tega osnutek dolo\u010da, da se bodo morale nevladne organizacije prijaviti pri ministrstvu za pravosodje, zaradi \u010desar so dejansko odvisne od organov. Mednarodne in kirgi\u0161ke organizacije, ki zagovarjajo svobodo govora in \u010dlovekove pravice, so prepri\u010dane, da bo, \u010de bo tak zakon sprejet in za\u010del veljati, zelo zapletenDelo neodvisnih medijev in nevladnih organizacije v Kirgizistanu.<\/p>\n V obrambo rezervoarja<\/strong><\/p>\n Najve\u010d pozornosti pa pritegne pridr\u017eanje 27 politikov in aktivistov, omenjenih na za\u010detku. Mediji so preiskavo proti njim poimenovali “primer Kempir-Abad”, ker so jih aretirali v povezavi s protesti proti premestitvi rezervoarja Kempir-Abad na jugu Kirgizistana v Uzbekistan. Rezervoar je nastal \u017ee v 80. let. Po razpadu ZSSR leta 1991 so neodvisne dr\u017eave podedovale problem ne popolnoma urejenih meja, zlasti akutnih v regiji Ferghana Valley. Pogajanja o razmejitvi so se ve\u010d let vlekla in povzro\u010dila \u0161tevilne konflikte med Uzbekistanom in Kirgizistanom, pa tudi med Kirgizistanom in Tad\u017eikistanom. Leta 2021 sta Dzhaparov in njegov politi\u010dni prijatelj, predsednik odbora za nacionalno varnost Kamchibek Tashiyev, sporo\u010dila, da sta dosegla dogovor z Uzbekistanom o prehodu celotne meje. Vendar pa je kmalu postalo o\u010ditno, da ideja o prenosu rezervoarja na sosede, tudi v zameno za veliko kopno, doma\u010dinom ni bila v\u0161e\u010d. Rezervoar, kot vsako drugo vodno telo na tem podro\u010dju, je zelo pomemben za okoli\u0161ko kmetijstvo, ki deluje z namakanjem.<\/p>\n Oba politika sta razglasila, da je bila zanje sveta voljo ljudstva, jeseni naslednjega leta pa sta podpisala protokol z Uzbeki, po katerem naj bi bilo ozemlje rezervoarja preneseno nanje, \u010deprav naj bi upravljanje rezervoarja ostalo v pristojnosti obeh dr\u017eav. Organizirali so posebno sre\u010danje z prebivalci tega obmo\u010dja, ki ga mediji niso dovolili. Posku\u0161ali so pojasniti, da je prenos rezervoarja na sosede v vsakem primeru koristil Kirgizistanu, se izmikal in posku\u0161al skriti, da je podpisani sporazum druga\u010den od obljub, ki so jih prej dale.<\/p>\n Tako se je zgodilo, da je bil 15. oktobra 2022 v obrambo Kempir-Abada oblikovan javni odbor. Vklju\u010devala je ve\u010d lokalnih prebivalcev, predvsem pa \u0161tevilne znane javne osebnosti in aktiviste, Politi\u010dare i politi\u010dare, na primer biv\u0161i poslanik Asiya Sasykbayeva, biv\u0161a sodnica Ustavnega sodi\u0161\u010da Klara Soronkulova, aktivistkinja za \u010dlove\u0161ka prava Rita Karasartova, biv\u0161i poslanik Kanat Isayev, biv\u0161i ambasador Kirgize u Tur\u010diji Mambetjunus Abylov, biv\u0161i \u010dlan vlade Bektur Asanov ali biv\u0161i \u010dlan Centralne volilne komisije Gulnara D\u017eurabajeva.<\/p>\n 23. in 24. oktobra so po demonstracijah v Bi\u0161\u010daku aretirali ve\u010dino izobli\u010denih \u010dlanov odbora (tudi omenjenih). Ve\u010dina jih je za re\u0161etkami ali pa so jih spomladi izpustili v hi\u0161ni pripor. Prej\u0161nji teden so bili vsi obto\u017eeni poskusa zavla\u010devanja mo\u010di s silo. Nekateri od njih bodo odgovarjali \u0161e po drugih obto\u017ebah, kot je Klara Soronkulova, ki je obto\u017eena mno\u017ei\u010dnih izgredov zaradi nekega starega polo\u017eaja, ki ga je naredila v Facebook<\/em> v obrambo drugega aktivista.<\/p>\n Po mnenju kirgiskih aktivistov za \u010dlovekove pravice in mednarodnih opazovalcev to obljubi, da bo politi\u010dni proces, namenjen ma\u0161\u010devanju opoziciji in obra\u010danju ust kritikom oblasti.<\/p>\n Nerodni varuh \u010dlovekovih pravic<\/strong><\/p>\n V najnovej\u0161i lestvici reporterjev brez meja, ki je bila objavljena prej\u0161nji teden, se je Kirgizistan uvrstil na 122. mesto od 180 raziskanih dr\u017eav, kar je 72. Kr\u0161itve \u010dlovekovih pravic in omejitve svobode izra\u017eanja in svobode medijev kirgi\u0161ki varuhinje \u010dlovekovih pravic Atyr Abdurakhmatova niso prizanesle, kot je v letnem poro\u010dilu parlamentu 19. aprila navela:<\/p>\n \u00bbV zadnjem \u010dasu so postali pogostej\u0161i primeri kaznovanja in nujnih ukrepov, ki jih javni organi nalagajo novinarjem, aktivistom, blogerjem in uporabnikom dru\u017ebenih omre\u017eij, ki odkrito izra\u017eajo svoja mnenja in kritizirajo dejavnosti javnih organov.<\/p>\n Obstajajo primeri pripeljati take osebe na kazensko odgovornost, predvsem v skladu s \u010dlenom 330 kazenskega zakonika o napeljanju k rasnim, etni\u010dnim, nacionalnim, verskim in medregionalnim sovra\u0161tvom in sovra\u0161tvu, pa tudi v skladu s \u010dlenom 278 o podstre\u0161ju k neposlu\u0161nosti zakonodaje in mno\u017ei\u010dnim izgredom. Kazensko pravo se vse bolj uporablja tudi za nadlegovanje medijev, novinarjev in blogerjev.<\/p>\n V prakti\u010dno vseh postopkih proti zgoraj navedenim osebam ugotavljamo postopkovne pomanjkljivosti, ki so podobne kr\u0161itvam \u010dlovekovih pravic. Kr\u0161ena je na\u010delo domneve nedol\u017enosti, enakost oro\u017eja in tajnost sojenja se ne spo\u0161tujeta, da ne omenjam objektivnosti pri obravnavi zadeve.\u00ab.<\/p>\n Spregovorila je tudi, da je eden od treh kirgijskih mo\u0161kih ali \u017eensk \u017ertev nasilja v dru\u017eini, ena od \u0161tirih \u017eensk pa je spolno nadleguje. Na sodi\u0161\u010dih je ve\u010dina zadev zaprtih ali ukinjena, v enem od treh od teh, ki so bili pripeljani do zaklju\u010dka, pa so obto\u017eeni opro\u0161\u010deni ali obsojeni na pripro\u0161nje pogojne kazni. Oseba Storilci nasilja menijo, da se ne soo\u010dajo s kazensko odgovornostjo, zaposleni v javnih zavodih, ki so poklicani k izvr\u0161itvi zakona, pa ne izpolnijo svojih dol\u017enosti.<\/p>\n Abdurakhmatova ni imela \u010dasa niti odgovoriti na morebitna vpra\u0161anja parlamentarcev, poslanci pro predsedni\u0161ke stranke “Ata-Jourt Kirgizistan” (“Na\u0161a domovina Kirgizistan”) pa so \u017ee predlo\u017eili peticijo za njen odstop. Isti dan je predsednikov tiskovni sekretar Erboy Sultanbayev zagotovil, da svoboda govora v Kirgiziji ne bo predmet nobenih omejitev, varuh \u010dlovekovih pravic pa \u0161\u010diti tiste, ki \u017eelijo destabilizirati razmere v dr\u017eavi, namesto da bi za\u0161\u010ditil pravice navadnih ljudi.<\/p>\n Nekaj dni kasneje je v parlamentu potekalo glasovanje. Le pet poslancev je glasno izrazilo dvome o razre\u0161itvi varuha \u010dlovekovih pravic. 50 od 79 mo\u0161kih in \u017eenskih poslancev, prisotnih v dvorani, je glasovalo za njeno odstranitev s mandata (kirgi\u0161ki parlament Zhogorku Kenesh ima 90 sede\u017eev). Pobudniki razre\u0161itve varuhinje \u010dlovekovih pravic so vztrajali, da so razlog njene postopkovne napake in v oddelku, ki ga vodi, prevladujejo slabo kadrovski odnosi. Aktivistka za \u010dlovekove pravice Tolkun Tulekova je ta poro\u010dila komentirala za Radio Azattyk: “Pravzaprav je Atyr Abdurakhmatova postala neprijetna za oblasti. Ne zaradi njenega letnega poro\u010dila, ampak zato, ker je branila pripornike v primeru Campir-Abad od za\u010detka. Oblasti tudi ne marajo, da odkrito govorijo o problemih \u010dlovekovih pravic v dr\u017eavi. Zato so jo pritiskali, kar je s\u010dasoma pripeljalo do izpusta.\u00ab<\/p>\n Mno\u017eice ne bodo na ulice.<\/strong><\/p>\n Govoril sem o razlogih za kirgizistansko drsenje v avtoritarizem z Bekturjem Iskenderjem, kirgi\u0161kim novinarjem in enim od ustanoviteljev neodvisnega portala za novice Kloop<\/em>, ki zdaj \u017eivi v Var\u0161avi in vodi projekt podpore novinarjem, ki so ogro\u017eeni v srednji Aziji. “Na\u0161a mo\u010d je odvisna od kriminalnih krogov in od Rusije. Ne kriminalci ne Rusija ne potrebujejo pluralizma ali svobodnih medijev. Nasprotno, prepre\u010dujejo jim, da bi si prizadevali za svoje interese pri nas,” mi je povedal Iskender.<\/p>\n Kriminalni svet je vedno igral pomembno vlogo v kirgi\u0161ki politiki. Politiki so bili stranke \u0161efov, preprodajalcev drog in tihotapcev. \u010ceprav je bila leta 2020 spremenjena oblast, se kriminalci, ki ma\u017eejo dr\u017eavo, niso spremenili.<\/p>\n Ena najpomembnej\u0161ih osebnosti v kirgizijskem kriminalnem svetu je trgovec z drogami Kam\u010di Kolbajev, pa tudi klan Abdukadyrov, Ujgur kitajskega porekla, ki je zgradil finan\u010dni imperij za pranje denarja od tihotapljenja blaga iz Kitajske v srednjeazijske dr\u017eave. Danes sta brata Abdukadir med najpomembnej\u0161imi investitorji ne le v Kirgizistanu, ampak tudi v Uzbekistanu in Kazahstanu. Prav z njimi je Raimbek Matraimov, nekdanji namestnik vodje carinske slu\u017ebe Kirgizistana, ki ga je D\u017eaparov, ki je pri\u0161el na oblast, obljubil, da bo pripeljal pred sodi\u0161\u010de, posel. Matraimov je bil res pridr\u017ean, na koncu pa je bil dose\u017een dogovor med njim in kirgi\u0161kimi oblastmi. Dovolili so mu dati le del ukradene lastnine in ga izpustiti. Abdukadyrovi niso bili niti moteni.<\/p>\n “In danes se najstarej\u0161i od bratov in vodja klana Habibullah Abdukadyrov pojavi v javnosti v dru\u017ebi na\u0161ega predsednika,” Iskender ne skriva svoje ogor\u010denje. \u00bbNazadnje so jih skupaj fotografirali spomladi, ob odprtju d\u017eamije v bli\u017eini Bi\u0161\u010daka, katere gradnjo je sponzoriralo eno izmed abdukadyrovskih podjetij.\u00ab<\/p>\n Po navedbah novinarja so kriminalci prispevali k zasegu oblasti Dzhaparov, saj je bilo koristno, da so imeli tako mo\u010dnega, popularnega voditelja, ki bi pozornost ljudi odvra\u010dal od lastnih goljufij in poslovnih zadev, ki so oktobra 2020 prejele preve\u010d publicnosti. Kriminalci, kot veste, ne marajo publicnosti. Ko je Dzhaparov pri\u0161el na oblast, je bil resni\u010dno priljubljen. “Politi\u010dno kapital je ustvaril na treh stvareh,” na seznamih Iskenderja. \u2013 Prvi je nacionalizem. Po izgredih leta 2010 v dolini Ferghana je skupaj s Kamchibekom Tashijevem, ki je zelo mo\u010dno premagal nacionalisti\u010dni boben, pridigal o etni\u010dni \u010distosti Kirgize in zahteval priznanje njihovih pravic v lastni dr\u017eavi. Druga je nacionalizacija zlatega rudnika Kumtor. Tretji pa so odnosi s kirgi\u0161kim izseljevanjem.”<\/p>\n Ve\u010d sto tiso\u010d Kirgizov dela v tujini, predvsem v Rusiji in Kazahstanu. Dzhaparov, ko je bil sam v izgnanstvu od leta 2013 do 2017, se je z njimi sestal, komuniciral, javno zagovarjal njihove interese. Naredil je tisto, kar ni storil noben kirgi\u0161ki politik pred njim v takem obsegu. Ti ljudje in njihove dru\u017eine so se ga spominjali po tem. Ko so po pode\u017eelskih volitvah leta 2020 in dzhaparov izpu\u0161\u010deni iz zapora, se je na politi\u010dno sceno vrnil s halo mu\u010denika in zagovornika navadnih ljudi. Zaradi tega je na volitvah januarja 2021 zmagal s \u0161irokimv.<\/p>\n Bekturju Iskenderju in \u0161tevilnim drugim liberalnim intelektualcem je bilo \u017ee na za\u010detku jasno, da je d\u017eaparovski vzpon na oblast pomenil odmik od demokrati\u010dnih procesov, ki so jih zahtevali nekateri protestniki oktobra 2020. Tudi kot predsedni\u0161ki kandidat je \u0161e naprej govoril o tem, da je treba spremeniti ustavo in navedel tradicionalne vrednote.<\/p>\n “Ko nekdo za\u010dne govoriti o tradicionalnih vrednotah, je znano, da se takoj pojavi cenzura, pritisk na novinarje in aktiviste,” pravi Iskender. \u2013 Dzhaparov je od ljudi prejel ogromno zaslug za zaupanje, ki \u0161e ni bilo iz\u010drpano. Kirgizi skrbijo predvsem za izbolj\u0161anje njihovih \u017eivljenjskih razmer, \u0161e vedno menijo, da bo Dzhaparovu uspelo. \u010ce razumejo, da temu ni tako, se bodo protesti za\u010deli znova in morda se bo oblast spet spremenila. Rev\u0161\u010dina, ki prevladuje pri nas, je me\u010d z dvojnim robom. Na eni strani omogo\u010da politikom, da zlahka pokvarjajo dru\u017ebo, po drugi strani pa prisili oblasti, da se pogosto spreminjajo. Ko so ljudje zelo obupani in izgubijo zaupanje v politika, gredo na demonstracije, ker nimajo kaj izgubiti. A zaradi pritiska na novinarje ali razre\u0161itve varuha \u010dlovekovih pravic mno\u017eice ne bodo na ulice.”<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d konec pogajanj, Ukrajina \u2013 be\u017ei od izbor, Eastern Partnership after the Arab revolutions, In a crooked mirror, Prezira, Luka\u0161enko u rata sa Putinom, Between Moskva i Kyiv, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluotok straha, Ukrajina je izmi\u0161ljena na Vzhodu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali pa razpravljaj o zgodovini, minsk mrtvec<\/em><\/p>\n