Kitajska, ki je v zadnjih desetletjih postala nesporna svetovna gospodarska sila, si zdaj vse ve\u010d prizadeva za zavla\u010devanje geopoliti\u010dne odeje. Peking vneto uporablja za to zadevo razli\u010dne diplomatske in “skoraj diplomatske” na\u010dine. Ker je ta zadeva razmeroma nova za Kitajce, so seveda ti poskusi videti precej sekira in v\u010dasih vodijo v mednarodne \u0161kandale.<\/p>\n
Zadnji tak \u0161kandal so izzvale izjemne, milo re\u010deno, izjave kitajskega veleposlanika v Franciji Lu Chaye. 21. aprila so se sli\u0161ali na francoskem novicnem kanalu. La Cha\u00eene Info<\/a>,<\/em> ki ga je kitajski diplomat intervjuval. Vredno je citirati nekaj ambasadorjevih tes.<\/p>\n Ko je moderator vpra\u0161al LuJa Shayeja o pripadnosti Krimu, je odgovoril: “Odvisno je od tega, kako dojemate to vpra\u0161anje. Obstaja zgodba. Krim je prvotno pripadal Rusiji. Hrushchev je bil tisti, ki je dal Krim Ukrajini med Sovjetsko zvezo.”<\/p>\n \u010cudna izjava za diplomata, torej osebo, ki bi morala po svoji specialnosti obravnavati mednarodne pogodbe, norme in konvencije kot nekaj svetega. Ostalo je \u0161e bolj zanimivo. Kitajski veleposlanik je pri razvoju te teme na splo\u0161no dvomil o mednarodni subjektivnosti Ukrajine in drugih republikah nekdanje ZSSR. \u00bbV skladu z mednarodnim pravom tudi te dr\u017eave nekdanjega ZSSR nimajo statusa, kot se lahko re\u010de, u\u010dinkovitega v mednarodnem pravu. Ker ni mednarodnega sporazuma, da bi bil njihov status neodvisnih dr\u017eav konkreten,” je dejal preprosto.<\/p>\n Pri\u010dakovana reakcija<\/strong><\/p>\n Jasno je, da so sporne izjave kitajskega predstavnika povzro\u010dile mo\u010dan odziv v demokrati\u010dnem svetu. \u0160e posebej \u017eilav odziv so imele dr\u017eave vzhodne Evrope, predvsem pa baltske dr\u017eave, saj so se nanje nana\u0161ale tudi besede veleposlanika o pomanjkanju “u\u010dinkovitega mednarodnega statusa”. Zunanja ministrstva v Vilni, Rigi in Talinu so tam nemudoma poklicala kitajske veleposlanike na resen pogovor.<\/p>\n 80 poslancev Evropskega parlamenta je napisalo odprto pismo, v katero je zahtevalo, da se kitajski veleposlanik v Franciji Lu Chaye razglasi za persona non grata. “Kitajska ali vsaka druga dr\u017eava nima pravice dvomiti v suverenost drugih. Namen ambasadorjevih pripomb je omajati temeljna na\u010dela, na katerih temeljijo domnevani diplomatski odnosi, globoko vdiranje v zgodovino, kulturo in temeljno celovitost zadevnih narodov. Suverenost ni diplomatska, temve\u010d temeljni element mednarodnih odnosov, mednarodnega prava in Listine Zdru\u017eenih narodov,” pi\u0161e v pismu.<\/p>\n Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell je izjave Lu Chayeja v zvezi s statusom nekdanjih sovjetskih dr\u017eav imenoval nesprejemljivim. “Nesprejemljive izjave kitajskega veleposlanika v Franciji, spra\u0161evanja o suverenosti dr\u017eav, ki so postale neodvisne po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. EU lahko samo domneva, da te izjave niso uradna politika Kitajske,” je dejal \u0161ef evropske diplomacije.<\/p>\n Ukrajina je izrazila tudi globoko ogor\u010denje. Ukrajinski veleposlanik v Franciji Vadym Omelchenko je zlasti dejal, da ima kitajski veleposlanik bodisi \u00bbo\u010ditne te\u017eave z geografijo\u00ab ali njegova izjava v nasprotju s stali\u0161\u010dem uradnega Pekinga \u00bbo prizadevanjih za vzpostavitev miru v Ukrajini na podlagi mednarodnega prava ter ciljev in na\u010del Listine ZN\u00ab.<\/p>\n In svetovalec v uradu ukrajinskega predsednika Mykhailo Podolyak je napisal v Cvrkutati<\/a>“Vse postsovjetske dr\u017eave imajo jasen suveren status, ki je opredeljen v mednarodnem pravu. Razen, mimogrede, Rusije, ki je goljufijo prevzela mesto v Varnostnem svetu ZN. \u010cudno je sli\u0161ati predstavnik dr\u017eave, ki je natan\u010dno o svoji tiso\u010dletni zgodovini, absurdni razli\u010dici “zgodovine Krima”. \u010ce \u017eelite biti velik politi\u010dni igralec, ne govorite o propagandi ruskih tujcev.\u00ab.<\/p>\n \u010cigav Krim?<\/strong><\/p>\n Te\u017eko se ni strinjati z Omelchenkom in Podoliakom v zvezi s kritiko kitajskega veleposlanika. Lu Shaye je res pokazal popolno nevednost v geografiji in zgodovini, neumno zaupa primitivnim tes kremeljski propagandi. Zlasti o Krimu. Enkrat sem bral veliko knjig sodobnih ruskih zgodovinarjev in “zgodovinarjev”. To je storil iz poklicne nujnosti, brez kakr\u0161nega koli u\u017eitka in radovednosti. V sovjetskem obdobju ni bilo nobene knjige, ki ne bi kritizirala prenosa Krima v ukrajinsko SSR leta 1954. Ne glede na besede, ki so jih avtorji imenovali Nikita Hrushchev za to: prostovoljec, pijanec in bedak. Celo latentni ukrajinski nacionalist.<\/p>\n Roke so \u017ee dolgo praskane, da bi te neumne ruske trditve ovrgle, da se je, pravijo, “Hru\u0161\u010dov napil ob praznovanju 300-letnice Pereyaslava Rada in niti sedel niti padel je dal ruski Krim Ukrajini.” Prvi\u010d, ni ni\u010d bolj ruski (in kot za mene, veliko manj) kot cimmerian, scythianin, gr\u0161ko, rimsko, tur\u0161ko-tatarsko, kon\u010dno ukrajinsko. Da ne omenjam majhnih kolonij \u0161tevilnih drugih dr\u017eav na polotoku. Zato so besede Lu Shaeja, da je “Krim od samega za\u010detka pripadal Rusiji” manifestacija popolnega nevednosti zgodovine.<\/p>\n Da pa se ne bi preve\u010d globoko vme\u0161aval v zgodovinske izlete, se bom takoj osredoto\u010dil na leto 1954. \u010ceprav se je treba spomniti, kaj se je zgodilo deset let prej. Maja 1944 je bila po ukazu Josepha Stalina in z resolucijo ZSSR dr\u017eavni obrambni odbor velika ve\u010dina lokalnega prebivalstva deportana s polotoka. In ne govorimo le o krimskih Tatarjih, ampak tudi o Armencih, Grkih, Bolgarih, \u010cehih.<\/p>\n Iz nekega razloga njegovi zlo\u010dini proti \u010dlove\u0161tvu trmasto nerado omenjajo “prijatelji Kremlja”. Zdaj pa ne gre za vojne zlo\u010dine, ampak za razmere na polotoku v tem \u010dasu. Deportacija seveda ni mogla, ampak je povzro\u010dila demografski problem na Krimu, ki ga ni bilo mogo\u010de re\u0161iti z intenzivno preselitevjo v depopulirane prostore ruskih dr\u017eavljanov.<\/p>\n Zato se je v tem \u010dasu Krim soo\u010dal s popolnim gospodarskim upadom. Zato je bilo treba Ukrajino poskrbeti za polotok.<\/p>\n Teza O Hrushchevov voluntarism je popolnoma nespametna tudi iz premisleka, da v tem \u010dasu \u0161e ni imel polne mo\u010di. Dr\u017eavi Sovjetov je nato \u0161e vedno vladal triumvirat: predsednik Sveta ministrov ZSSSR Georgy Malenkov, prvi sekretar Centralnega odbora CPSU Nikita Hrushchev in minister za obrambo Nikolaj Bulganin. Poleg tega je prvo violino v tem \u010dasu igral Malenkov in prav on je bil tisti, ki je predsedal tisti seji predsedujo\u010dega Osrednjega komiteja 25. januarja 1954, kjer je bila sprejeta “krimska odlo\u010ditev”. Nadalje so jo izvajali vrhovni sovjeti ZSSR in ukrajinske SSR. In dejstvo, da je ta dogodek sovpada s praznovanjem 300-letnice Pereyaslav sveta, je popolna nesre\u010da.<\/p>\n In od tega trenutka naprej se krim za\u010dne aktivno razvijati. Zgrajen je bil severno krimski premog, ki je neverjetno o\u017eivil kmetijstvo polotoka. Na krajih pu\u0161\u010dave so bili vrtovi pozabljeni, polja zasukana, agrarski sektor, neznan Krimu \u2013 industrijsko ribogojstvo ribogojstva \u2013 so se skodrali.<\/p>\n Iz ukrajinskega prora\u010duna in s pomo\u010djo ukrajinskih virov so bili zgrajeni stanovanjski kompleksi, izobra\u017eevalne ustanove, rezervoarji, pristani\u0161\u010da, otro\u0161ki in \u0161portni tabori, hoteli, kina, avtobusne postaje. In kar je najpomembnej\u0161e – mo\u010dna rekreativna infrastruktura. In brez primere je bila na svetu zgrajena proga za trolleybus Simferopol-Alushta-Yalta brez primere.<\/p>\n Mimogrede, niti Hrushchev si kljub kritiki stalinizma ni drznil popraviti tak\u0161ne zgodovinske krivice, kot je deportacija krimskih Tatarjev. \u0160ele potem, ko je Ukrajina pridobila neodvisnost, je za\u010dela izvajati program vra\u010danja deportiranih narodov na polotok. Ki se je seveda ustavila po okupaciji in pripajatvi Krima s strani Rusije. In ta trenutek bi moral v prvi vrsti skrbeti tako imenovane “iskalce krimske pravi\u010dnosti” tako na vzhodu kot na Zahodu.<\/p>\n Vol\u010dja diplomacija<\/strong><\/p>\n Torej je jasno s Krimom. Kaj pa Kitajska? Navsezadnje je Peking do nedavnega v mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo predlo\u017eil svoje trditve o mediaciji. In izjava veleposlanika ni mogla prispevati k uresni\u010devanju tega navdiha.<\/p>\n Naj vzamem Izjavo Lu Shaeja kot osebno pobudo? Malo verjetno je, da Kitajska ni dr\u017eava, ki bi svojim uradnikom, zlasti na mednarodni fronti, dovolila tak\u0161ne svobo\u0161\u010dine. Potem kaj \u2013 demarche, upor, fronde? \u0160e bolj dvomljivo. Ker bi ga potem Peking hitro postavil na svoje mesto, in to se sploh ne zgodi. To ni prvi\u010d, da shae da tako provokativne izjave. In taka modus operandi<\/em> ima jasno opredelitev na Kitajskem kot diplomacijo “vol\u010djega bojevnika”. Njeno bistvo je prav v metanju tak\u0161nih spornih izjav, kot so poskusni baloni, po katerih Peking oblikuje na\u010drt za naslednje zunanjepoliti\u010dne korake. “Zahod nam o\u010dita, da ne opa\u017eamo diplomatskega etiketa, vendar na\u0161e delo ne ocenjujemo kot tujce, temve\u010d kot nas vidi na\u0161 narod, ali izpolnjuje interese na\u0161e dr\u017eave in ljudi, in ali je na\u0161 narod zadovoljen,” je ta diplomatski slog v intervjuju za kitajski \u010dasnik Guancha opisal sam Shae.<\/p>\n In ni zaman, da je tako provokativno tez naredil veleposlanik v Franciji. Konec koncev je francoski predsednik Emmanuel Macron v za\u010detku aprila obiskal Kitajsko. Francoski voditelj je po tem obisku podal precej nasprotujo\u010de si izjave: pohvalno za Kitajsko in kriti\u010dno do Zdru\u017eenih dr\u017eav. O\u010ditno se je Peking odlo\u010dil, da je treba kon\u010dati to “\u0161ibko povezavo” Zahoda, torej Francije.<\/p>\n Vendar pa so se Kitajci o\u010ditno napa\u010dno izra\u010dunali, izkazalo se je, da so izjave preostri. Demokrati\u010dni svet a priori jih ni mogel sprejeti. Peking je to razumel in se hotel hitro odre\u010di Shaejevim izjavam.<\/p>\n “Kitajska spo\u0161tuje suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost vseh dr\u017eav, ki so bile republike Unije znotraj ZSSR. Po razpadu Sovjetske zveze KItalija je bila ena prvih dr\u017eav, ki je vzpostavila diplomatske odnose s temi dr\u017eavami. Kitajska se je od vzpostavitve diplomatskih odnosov s temi dr\u017eavami vedno dr\u017ela na\u010del medsebojnega spo\u0161tovanja in paritete pri razvoju dvostranskih odnosov, ki so bili prijateljski in kooperativni,” je na sestanku v Pekingu 24. aprila dejala govorka kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. Poudarila je tudi skladnost stali\u0161\u010da Kitajske glede ukrajinskega vpra\u0161anja. Peking je po njenih besedah pripravljen spodbujati “politi\u010dno re\u0161itev krize v Ukrajini”.<\/p>\n Ampak, beseda, kot veste, ni vrabci, \u0161e posebej beseda ambasador. Tega jasnega diplomatskega spodrsljaja Kitajske ni mogo\u010de tako zlahka zakriti z obse\u017enimi izjavami. Lahko pa igra v roke Ukrajine. V zvezi s tem se lahko le strinjamo z Izjava<\/a> znan zunanjepoliti\u010dni strokovnjak, nekdanji podpredsednik za zunanje zadeve Ukrajine Danylo Lubkivsky:<\/p>\n Prvi\u010d, mednarodna reakcija je Peking prisilila, da se je odrekal absurdnim in zmedenim, ni\u010d manj \u0161kodljivim besedam svojega predstavnika v Parizu. Drugi\u010d, odkritost kitajskega veleposlanika je \u0161iroki javnosti razkrila pravo razpolo\u017eenje ustanove, ki ji pripada. Na\u0161a diplomacija bi morala opozoriti kolege s globalnega juga na dejstvo, da to ni nevtralno stali\u0161\u010de in moralna vi\u0161ina, ampak jasna politi\u010dna pristranskost in pristranskost.”<\/p>\n To pomeni, da je na\u010drt Pekinga, ki ga je podprl \u017ee vnaprej \u017ee \u017ee makron, da ukrajino do jeseni pripelje do pogajalske mize z Rusijo, popolnoma spodletel. Ni\u010d nam ni bilo koristno, glede na to, da do tega \u010dasa skoraj ne bi bilo mogo\u010de popolnoma osvoboditi vseh ukrajinskih ozemelj pred ruskimi zavojevalci. In tu je Kitajska skozi usta Lu Shayea pokazala svojo prisebnost, igrajo\u010d skupaj z Rusijo. Zato zmernost Pekinga ne gre v po\u0161tev. To so razumeli celo v Jelisejski pala\u010di in izdali ustrezno izjavo o kitajskem veleposlaniku.<\/p>\n Poleg tega lahko z nekaj verjetnosti predvidimo, da bo Kitajska posku\u0161ala popraviti svojo usodno napako in pokazati oddaljenost od Rusije in celo igrati skupaj z Ukrajino. Malo verjetno je, da bo verjela Kitajska, a tak\u0161na prizadevanja je mogo\u010de le spodbujati. Zakaj pa ne?<\/p>\n