{"id":15354,"date":"2023-04-25T09:09:03","date_gmt":"2023-04-25T09:09:03","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-04-kako-ukrepati-za-zenske-ki-so-prezivele-nasilje-v-vojni-in-njihove-druzine\/"},"modified":"2023-04-25T09:09:03","modified_gmt":"2023-04-25T09:09:03","slug":"kako-ukrepati-za-zenske-ki-so-prezivele-nasilje-v-vojni-in-njihove-druzine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-04-kako-ukrepati-za-zenske-ki-so-prezivele-nasilje-v-vojni-in-njihove-druzine\/","title":{"rendered":"Kako ukrepati za \u017eenske, ki so pre\u017eivele nasilje v vojni in njihove dru\u017eine"},"content":{"rendered":"

Med \u0161tevilnimi vojnimi zlo\u010dini, ki jih je ruska vojska zagre\u0161ila v Ukrajini, je spolno nasilje ena izmed najbolj tabu tem, o \u010dem \u017ertve same nerado govorijo. \u017denske, ki so bile posiljene, se te\u017eko soo\u010dajo s to situacijo, ne \u017eelijo se vedno obrniti na strokovnjake za pomo\u010d in pogosto zaradi okupacije svoje regije niso imele prilo\u017enosti. Pri pomo\u010di \u017ertvam nasilja, da pre\u017eivijo to te\u017eko obdobje, je pomembno, da pomo\u010d ponudimo pravilno, da ne bi \u0161e bolj \u0161kodili.<\/p>\n

Pogovarjali smo se s namestnico Centra “\u017denske perspektive”, psihologinjo Marto Chumalo o tem, kaj je treba storiti, ko je \u017eenska do\u017eivela tako travmati\u010dno izku\u0161njo, in kako se obna\u0161ati do najbli\u017eje, da jo podprejo.<\/p>\n

***<\/p>\n

Po podatkih generalnega to\u017eilstva so to\u017eilci od za\u010detka voja\u0161ke agresije Rusije v celoti bele\u017eili 175 dejstev spolnega nasilja, povezanega s konflikti (vklju\u010dno s 135 primeri proti \u017eenskam).<\/p>\n

\u00abObenem so bile predkazenske preiskave za\u010dete v tak\u0161nih vrstah spolnega nasilja, povezanega s konflikti, kot so posilstvo, pohabljanje ali nasilje nad spolnimi spolovili, prisilna golota, gro\u017enje in poskusi posilstva, prisila, da se preu\u010di spolna zloraba ljubljenih itd.<\/em>“, \u2013 je v odgovoru na zahtevo po informacijah, ki nam jo je na voljo v uradu generalnega to\u017eilca.<\/p>\n

\u017drtve nasilja so bile \u017eenske in mo\u0161ki, vklju\u010dno z mladoletniki, stari od 4 do 82 let. Taki podatki Poro\u010dilo<\/a> Komisija za preiskavo kr\u0161itev v Ukrajini, ki jo je pooblastil Svet ZN za \u010dlovekove pravice.<\/p>\n

To so statistike dokumentiranih kaznivih dejanj. Te\u017eko je oceniti njihovo realno \u0161tevilo zaradi nedostopnosti do za\u010dasno zasedenih ozemelj in molka teh zlo\u010dinov s strani samih \u017ertev.<\/p>\n

Kaj storiti najprej<\/strong><\/span><\/p>\n

Marta Chumalo ugotavlja, da so prvi koraki odvisni od tega, v kak\u0161nem stanju je \u017eenska. Prvi korak je posvetovati se z zdravniki, opraviti diagnostiko, dobiti pomo\u010d, \u010de obstaja nevarnost za zdravje. Treba je preveriti, ali obstaja anksioznost glede spolno prenosljivih bolezni ali nose\u010dnosti. Najprej morate poskrbeti za somatsko zdravje.<\/p>\n

Precej pogosto je treba iti k psihiatru, \u0161e posebej, \u010de obstajajo motnje spanja, vidna depresija. Potem antidepresivi ali druga zdravila lahko pomagajo stabilizirati psiho, tako da se soo\u010di s te\u017eavami, ki jih je skozi.<\/p>\n

\u010ce je oseba pripravljena dokumentirati ta zlo\u010din kot dokaz proti ruski vojski, potem se obrne na to\u017eilstvo in za\u010dne dokumentirati svoje pri\u010devanje. Celo pri\u010de lahko prijavijo zlo\u010din. Za to smo ustvarili lo\u010deno platformo Vojne kriminalke<\/a>, kjer lahko nalo\u017eite vse dokaze, fotografije, videoposnetke, posredujete informacije tudi z zasedenih ozemelj.<\/p>\n

Za \u017ertev je pri\u010danje precej te\u017eka izku\u0161nja, zato morate imeti podporo profesionalnega psihoterapevta, ki bi jo spremljal.<\/p>\n

Pomo\u010d psihoterapevta<\/strong><\/span><\/p>\n

Vzporedno ali po stabilizaciji psihe se \u017ertev nasilja lahko obrne na psihoterapevta, po mo\u017enosti travmati\u010dno usmerjenega, ki zna delati s travmo. Skupaj z njim bo oseba delala na svojih sredstvih, razvijala svojo strategijo, kako se bo izvle\u010den iz te situacije, tako da bo ta travmati\u010dna izku\u0161nja integrirana.<\/p>\n

Ni potrebe, da \u017eensko v ni\u010d prepri\u010da\u0161. \u010ce je odrasla, ji morate dati podatke, telefonske \u0161tevilke, zaupanja vredne psihoterapevte, zdravnike. Vendar vztrajanje pri stiku s specialisti ni potrebno. Oseba je najbolj\u0161i strokovnjak v svojem stanju. In tukaj ji lahko pomagate, kolikor je le mogo\u010de, tako da skrbite za fizi\u010dno stanje njenega telesa, skrbite za njeno udobje, da bo lahko spala, da se bo dobro po\u010dutila.<\/p>\n

“Psiha je zelo prilagodljiva. Najde izhod, \u010das mora miniti. \u017denska bi morala biti varna, biti malo sama s sabo. Ni potrebe po pospe\u0161itvi in prilagajanju. Da bi pomagali, morate upo\u010dasniti in ponuditi, dati ob\u010dutek podpore,” pojasnjuje psiholog.<\/p>\n

Po prejeti potrebni prednostni pomo\u010di mora \u017eenska pridobiti sredstva, mo\u010d, da si hitreje opomore.<\/p>\n

Razli\u010dne aktivnosti, sprehodi, tek, ko se aktivirata leva in desni polobli, je to tako imenovani dvostranska stimulacija<\/a>. Na primer pletenje, izmeni\u010dno tapanje po boku, kolenu. Vendar je najbolje poiskati nasvet, dobiti strokovno pomo\u010d in izbrati tiste razrede, ki lahko pomagajo.<\/p>\n


\n

Podpora za ljubljene<\/strong><\/span><\/p>\n

Ob\u010dutek podpore je to\u010dno tisto, kar lahko bli\u017enji ljudje najbolje zagotovijo \u2013 sorodniki, prijatelji, tisti, ki jim \u017ertev zaupa. Oseba, ki je v travmi, potrebuje podporo, toplino, tako da so bli\u017enji bli\u017enji, skrbijo za svoje osnovne potrebe \u2013 tako, da spijo, jedo, imajo varnost, so lahko sami ali pa se pogovarjajo z osebo, s katero imajo dobre odnose. To je tako osnovni okvir.<\/p>\n

“Klju\u010dno je varnost, spanec in ljudje, ki so v bli\u017eini, morajo razumeti, da ga je treba samo podpreti. Morda obstaja dnevna rutina, ki jo je treba upo\u0161tevati tako, da ima oseba dnevno rutino, skrbi za higieno. \u010ce ima \u017eenska mo\u010d za to, se za\u010dne vra\u010dati v \u017eivljenje,” pravi Marta Chumalo.<\/p>\n

O \u010dem morajo razmisliti va\u0161i ljubljeni: ni vam treba spra\u0161evati o podrobnostih. Obenem pa se ni treba ustaviti, \u010de \u017eeli \u010dlovek govoriti. Travma v\u010dasih vstopi v fazo, kjer \u017eeli biti izgovoren. In na ta na\u010din se integri\u0161e, ko za\u010dne verbalno prihajati ven. \u010clovek za\u010dne govoriti, kaj se mu je zgodilo, kako se je zgodilo. Pomembno je samo poslu\u0161ati, so\u010dustvovanje, dati ob\u010dutek tega so\u010dutja.<\/p>\n

“V nobenem primeru ni kriv. Bili so primeri, ko je bila \u017eenska zamerna, ker je od\u0161la iz kleti, kjer se je skrivala, \u010deprav je od\u0161la v iskanju vode. Nemogo\u010de je, ker se \u017ertve takoj po\u010dutijo krive za to, kar se je zgodilo. Ne morete vpra\u0161ati: ‘Kako se je to zgodilo, zakaj niste od\u0161li?’, pojasnjuje psihologinja.<\/p>\n

Dodaja, da je pomembno, da \u017eenska ne \u00bbgre v sramoto\u00ab. Ker je to ob\u010dutek, ki daje razumevanje “nekaj je narobe z mano, nekako nisem taka, zato sem to do\u017eivela.” To je tak napad na identiteto. To pomeni, da je krivda “naredil sem nekaj narobe”, sramota pa je “nekaj je narobe z mano”. In potem se ta veriga od krivde do sramote kon\u010da v samoti, ko se oseba preprosto neha stikati, povej, zapre nase. In nevarno je. Ne i\u0161\u010de pomo\u010di, misli, da bo sama dala nasvete, vendar se je na\u0161la v samoti, depresiji, motnjah.<\/p>\n

Pribli\u017ene fraze, ki jih sorodniki lahko naslovijo na \u017ertev, da je ne travmatizirajo:<\/p>\n