Ukrajina brez zra\u010dnega prometa je postala pojav XXI stoletja. Po koncu 2. svetovne vojne v Evropi ni bilo tako velike dr\u017eave, kjer letali\u0161\u010da in celoten trg letalskih potnikov niso delovali tako dolgo. Pred rusko invazijo je bila ve\u010dina na\u010drtovanih letov iz Ukrajine z dr\u017eavami Evropske unije.<\/p>\n
Zadnji\u010d sem bil v Kyivu 16. februarja lani. To je bil datum ruske invazije na Ukrajino, ki so jo napovedale predvsem ameri\u0161ke obve\u0161\u010devalne agencije. Na ta dan je potekala akcija enotnosti v prestolnici in drugih mestih Ukrajine, Objavljeno je “kako bi se ja\u010dala konsolidacija ukrajinskega dru\u0161tva, povecala njegova odpornost pred rastom hibridnih groznica, informacija, propagande, moralnih i psiholo\u0161kih pritiska na javne svesti” u skladu sa dekreatiom predsednika Ukrajine “O urgentnim merama za konsolidovanje ukrajinske dru\u017ebe” od 14.<\/p>\n
V kavarnah se je lahko sli\u0161al prisilni smeh, ko so ljudje razpravljali o gro\u017enji invazije. Teden kasneje so prve bombe padle na Kyiv.<\/p>\n
Letel sem z letali\u0161\u010da Boryspil blizu Kyiva, najve\u010djega letali\u0161\u010da v dr\u017eavi, ki je bilo pred nekaj leti pomembno vozli\u0161\u010de za transferje, preden je Evropo paraliziral izbruh COVID-19. Ne tako dolgo nazaj, zaradi Kijev, je bilo mogo\u010de potovati udobno in poceni z letalom na Kavkaz, Srednjo Azijo in Bli\u017enji vzhod \u2013 zahvaljujo\u010d ponudbi tako ukrajinskih kot tujih letalskih prevoznikov.<\/p>\n
Razmere so se za\u010dele dinami\u010dno spreminjati \u017ee leta 2014, saj so se takrat za\u010dele najpomembnej\u0161e spremembe v celotni 30-letni zgodovini razvoja ukrajinskega potni\u0161kega letalstva. Pred dogodki, ki so se dogajali po revoluciji dostojanstva, torej prislonitvi Krima s strani Rusije in za\u010detku oboro\u017eenega spopada v donjeckski in luhanski regiji, je za zra\u010dni promet med Ukrajino in Rusko federacijo zna\u010dilno najve\u010dje \u0161tevilo potnikov in potnikov. Skoraj vsako uro so potekali leti med kyivskima letali\u0161\u010dema in ve\u010d moskovskimi letali\u0161\u010di, upravljalo pa jih je ve\u010d ruskih in ukrajinskih letalskih prevoznikov.<\/p>\n
MH17 in prekinitev letov med Rusijo in Ukrajino<\/strong><\/p>\n Eden najbolj dramati\u010dnih elementov vojne, ki jo je v Donbasu iznela Rusija, je bila letalska nesre\u010da na ukrajinskem nebu, ki jo je povzro\u010dilo njeno delovanje.<\/p>\n 17. julij 2014 potni\u0161ko letalo Boeing 777<\/em> Malezija Airlines rep \u0161tevilka MH17 je bil sestreljen v bli\u017eini vasi Grabove (blizu mesta Torez) v donjeck regiji Ukrajine, pribli\u017eno 40 km od meje z Rusijo. Uporabljena je bila vodena raketa zrak-zrak, izstreljene iz sistema zra\u010dne obrambe Buk M1 pod \u0161tevilko 332, ki je pripadala 53. protiletalski raketni brigadi iz Kurska oboro\u017eenih sil Ruske federacije. In to se je izkazalo med ve\u010dletno preiskavo tega primera. Zaradi nesre\u010de so vsi na letalu umrli \u2013 283 potnikov in 15 \u010dlanov posadke.<\/p>\n Od takrat je zra\u010dni prostor nad vzhodno Ukrajino zaprt, kar vpliva na tranzit zra\u010dnega prometa prek ukrajinskega ozemlja. Tuji prevozniki so bili prisiljeni prilagoditi svoje poti vzdol\u017e proge vzhod-zahod v ukrajinskem zra\u010dnem prostoru.<\/p>\n Ukrajinski svet za nacionalno varnost se je jeseni 2015 odlo\u010dil, da bo ve\u010d ruskim letalskim dru\u017ebam nalo\u017eil sankcije, 25. septembra pa je vlada ruskim letalskim dru\u017ebam prepovedala letenje v Ukrajino. Seznam sankcij vklju\u010duje najve\u010dje ruske letalske dru\u017ebe, zlasti Aeroflot, Utair<\/em>, Transaero in S7<\/em>. Prepoved letenja je za\u010dela veljati 25. oktobra 2015.<\/p>\n Ukrajinske oblasti so bile prisiljene skrbeti za ta korak, saj so ruske letalske dru\u017ebe \u0161e naprej uporabljale ukrajinski zra\u010dni prostor za lete na Krim, ki ga zasedajo Rusi, kljub dejstvu, da je aprila 2014 Evropska organizacija za varnost zra\u010dne plovbe Eurocontrol<\/em> prepoved vseh letov na krimska letali\u0161\u010da \u2013 v Simferopol in Sevastopol. Dr\u017eavna letalska uprava Ukrajine je celo kaznila ve\u010d prevoznikov, ker so ignorirali prepoved in kr\u0161ili ukrajinski zra\u010dni prostor. De facto pa rusi niso upo\u0161tevali prepovedi, zanikali resni\u010dnost in izjavili, da sta oba krimska letali\u0161\u010da v ruskem zra\u010dnem prostoru, \u010deprav nih\u010de ni prepoznal tega in vseh svetovnih sistemov za rezervacijo zraka po svetu, naka\u017ee, da SIP<\/em> (koda IATA<\/em> za Simferopol) je Ukrajina.<\/p>\n Ruske oblasti so v odgovor na to odlo\u010ditev ukrajinskim letalskim dru\u017ebam prepovedale uporabo zra\u010dnega prostora Ruske federacije, zaradi \u010desar ni bilo v celoti ustavljen zra\u010dni promet med dr\u017eavama, temve\u010d je tudi bistveno zapletlo izvajanje letov ukrajinskih letalskih prevoznikov na vzhod \u2013 v Azija in Kavkaz. Na primer, \u010dasi letenja iz Kyiva v Tbilisi so se pove\u010dali za ve\u010d kot eno uro, ker je njegova pot zahtevala pre\u010dkanje zra\u010dnega prostora nad Krimom in ruskim delom Azovskega morja in \u010crnega morja (najkraj\u0161a in prej uporabljena pot), tako da so letala iz Kyiva proti jugu usmerila proti romunskemu zra\u010dnemu prostoru in nato obrnila vzhod skoraj pod desnimi koti vzdol\u017e tur\u0161ke obale \u010crnega morja. Podalj\u0161ane so bile tudi letalske poti v Baku, Yerevan, Almaty, Tel Aviv, Teheran, Peking ali Delhi.<\/p>\n Ta situacija je ustvarila krizo v ukrajinskem letalstvu in prisiljena iskati nove re\u0161itve in druge razvojne prilo\u017enosti, ki temeljijo na raz\u0161iritvi geografije letov na Zahod.<\/p>\n Tragedija leta PS752<\/em> v Teheranu<\/strong><\/p>\n V za\u010detku leta 2020 se je zgodil \u0161e en tragi\u010den dogodek za ukrajinsko letalstvo \u2013 nesre\u010da ukrajinskega letalskega prevoznika UIA v Teheranu.<\/p>\n 8. januar odbor PS752<\/em> let z mednarodnim potni\u0161kim letalom Teheran-Kyiv Ukraine International Airlines. Ukrajin\u0161\u010dina Boeing 737-800<\/em>Polet je kmalu po vzletu sestrelil Islamski revolucionarni gardski korpus (IRGC). Vseh 176 potnikov in posadke je umrlo. Iranske oblasti so sprva zanikale vsako odgovornost, vendar so preiskave razli\u010dnih zahodnih obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb, pa tudi neodvisnih iranskih novinarjev kasneje razkrile, da sta letalo sestrelila dva iranska raketa zrak-zrak. Iranska vlada je 11. PS752<\/em> potem, ko ga je pomotoma identificiral kot ameri\u0161ko raketo.<\/p>\n Na letali\u0161\u010du “Borispol” se je poslovilo od \u017ertev letali\u0161\u010dne nesre\u010de, fotografije mrtvih so bile objavljene na stojalo za prihod v terminal D<\/em>Sve\u010de so gorele, venci so bili posu\u0161eni. Spomnim se, da je nekdo potem objavil razglednico, ki je rekla “PS752<\/em> \u2013 Mayday<\/em>\u00bb (Mayday<\/em> \u2013 mednarodni signal za pomo\u010d pri radiotelefonski komunikaciji, podoben signalu SOS<\/em> v radiotelegrafskih komunikacijah, \u2013 ed.). \u017dal za \u017ertvami te katastrofe v Ukrajini, kot se je izkazalo kasneje, je bil le uvod v to, kar se je zgodilo dve leti kasneje.<\/p>\n Ryanair<\/em> v Minsku in se \u0161iri nad Dnjeperjevim<\/strong><\/p>\n Konec maja 2020 je potekal \u0161e en dogodek \u2013 tokrat nad Belorusijo \u2013 ki je vplival na daljnose\u017ene spremembe na evropskem nebu.<\/p>\n 23. maj let FR 4978<\/em> Letalska dru\u017eba Ryanair<\/em> prevoz iz Aten v Vilno (letalo je upravljalo poljsko h\u010derinsko podjetje Ryanair<\/em> \u2013Letalska dru\u017eba Buzz<\/em>). Ko je na zahtevo beloruskih oblasti vstopilo v beloruski zra\u010dni prostor, so letalo preusmerili na letali\u0161\u010de v Minsku, kjer sta bila aretirana dva njegova potnika, opozicijski novinar Roman Protasevich in njegovo dekle Sofija Sapiega.<\/p>\n To dejanje zra\u010dnega terorizma na podro\u010dju prava, zlorabo vseh pravil o varnosti civilnega letalstva s strani re\u017eima Luka\u0161enke so obsodili Evropska unija, Nato, Zdru\u017eeno kraljestvo in Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike ter organi za civilno letalstvo \u0161tevilnih drugih dr\u017eav. Evropska komisija in Agencija EU za varnost v letalstvu sta izdali direktive, ki evropskim letalskim dru\u017ebam prepovedujejo letenje nad beloruskim zra\u010dnim prostorom, h kateremu so se pridru\u017eile ukrajinske letalske dru\u017ebe. Zato so morali tudi leti iz Kijeva v baltske dr\u017eave ali Skandinavijo zaobiti belorusko ozemlje, kar je pomenilo nadaljnja \u2013 v\u010dasih pomembna \u2013 podalj\u0161anja poti zanje.<\/p>\n Tako je sredi leta 2020 potekala nekak\u0161na reforma ukrajinskega letalskega trga. \u010ce je bila prej tesno povezana z Rusijo, je zdaj skoraj popolnoma preusminjena na Zahod. Tako je bilo tudi pred rusko invazijo ve\u010dina rednih letov iz Ukrajine izvedenih \u017ee v dr\u017eave EU. To je olaj\u0161ala tudi liberalizacija trga zra\u010dnega prevoza v Ukrajini v tem obdobju, ko se je zlasti nad Dnjeperjem pojavila letalska dru\u017eba Ryanair<\/em>, ki je ponudil na desetine novih letov iz Kyiva, Lviva in Odese v mesta Evropske unije.<\/p>\n V doma\u010dem zra\u010dnem prometu so se zgodile globoke spremembe. Do pomladi 2014 sta se dve progi uvrstili na prvo mesto med doma\u010dimi poleti: od Kijeva do Donje\u010dka in od Kijeva do Simferopola na Krimu. Letali\u0161\u010de v Donjecku so rusi in tako imenovani “separatisti” v \u010dasu bojev v tako imenovani drugi bitki za letali\u0161\u010de v Donjecku januarja 2015 popolnoma uni\u010dili. Letali\u0161\u010de Simferopol je bilo na Krimu, ki ga je priloila Rusija, zato je izgubilo ves zra\u010dni promet izven Rusije. Zaradi tega so najbolj priljubljene doma\u010de poti v Ukrajini so polneobse\u017ena invazija je za\u010dela lete iz Kyiv v Lviv in Odesa.<\/p>\n V nekaj letih je Lviv letali\u0161\u010de postalo tretje najve\u010dje regionalno letali\u0161\u010de v Ukrajini \u2013 po prestolnici Boryspil in Zhulyany.<\/p>\n “Leta 2019 smo dosegli zgornjo mejo 2,3 milijona potnikov,” mi je pred dvema letoma med pandemijo povedala Tetiana Romanovska, direktorica letali\u0161\u010da Lviv: “Za nas je to \u0161e ve\u010dji dose\u017eek, saj smo za\u010deli iz izjemno nizkih polo\u017eajev, na primer pred desetimi leti smo imeli le pol milijona potnikov na leto in neusporedljivo manj povezav.”<\/p>\n Pove\u010danje \u0161tevila letalskih povezav z Ukrajino pomeni, da je ta dr\u017eava v zadnjih nekaj letih postala vse bolj priljubljena destinacija za \u0161tevilne evropske dr\u017eave, tako za podjetja kot turizem. V primeru Poljske je bilo to olaj\u0161ano z razvojem izjemno velikega \u0161tevila letalskih povezav med poljskimi mesti in glavnimi letali\u0161\u010di Ukrajine. Omre\u017eje poti zimske sezone 2019\/2020 pred pandemijo COVID-19<\/em> so vklju\u010devali lete \u0161tirih letalskih prevoznikov iz Var\u0161ave, Modlina, Krakova, Katowice, Gdanska, Bydgoszcza, Wroclawa, Poznana in Lublina \u2013 to je od skoraj vseh ve\u010djih poljskih letali\u0161\u010d \u2013 do ukrajinskih letali\u0161\u010d, kot so letali\u0161\u010da Boryspil in Zhulyany v prestolnici, kot tudi regionalna letali\u0161\u010da \u2013 Lviv, Odesa, Kharkiv. Napovedi za poletno sezono 2021 so dodatno vklju\u010devale Zaporizhzhio na ukrajinski strani in (izvedeno) \u0160\u010de\u010din na poljski strani. Leta 2022 so se za\u010deli poleti iz Kyiva v Lodz in iz Lviva v Olsztyn. Po \u0161tevilu preva\u017eanih potnikov je bila ukrajinska smer eden najve\u010djih segmentov poljskega letalskega trga. V nekaterih sosednjih dr\u017eavah, kot je Litva, je bil zra\u010dni promet z Ukrajino absolutni vodja pred pandemijo. V 2018-2020 je bil ukrajinski letalski trg eden izmed najbolj dinami\u010dno razvijajo v Evropi, so bile odprte nove poti, nizkocenovne letalske dru\u017ebe – kot so Wizz Air<\/em> in Ryanair<\/em> \u2013 raz\u0161irili svoje baze v Kyiv in Lviv, v Ukrajini so za\u010dele leteti nove letalske dru\u017ebe. Nove poti so bile odprte tudi med pandemijo, na primer od Vilne do Kijeva, ki jo je za\u010dela latvijska letalska dru\u017eba airBaltic<\/em> decembra 2020 ali od \u0160\u010decina do Lviva od Wizz Air<\/em>.<\/p>\n Dr\u017eava brez letalstva<\/strong><\/p>\n Ve\u010dino ukrajinskih letali\u0161\u010d so Rusi bombardirali v prvi fazi vojne. Skoraj vsi so trpeli v ve\u010dji ali manj\u0161i meri \u2013 prestolnica Boryspil in \u017dulyany, letali\u0161\u010de v Ivano-Frankivsku so bombardirali drugi dan vojne, letali\u0161\u010da v Kharkivu in Khersonu so bila skoraj popolnoma uni\u010dena s stalnim obstreljenjem, letali\u0161ka infrastruktura v Odesi, Mykolaiv in Zaporizhzhia pa je bila hudo po\u0161kodovana. Od velikih letali\u0161\u010d le Lviv doslej ni trpel zaradi vojne, od manj\u0161ih pa so letali\u0161\u010da Uzhgorod in Chernivtsi vsa na zahodu dr\u017eave.<\/p>\n Ni\u010d manj tragi\u010dne so zgodbe ljudi, ki so vpleteni v ukrajinsko letalstvo. Ko sem se 16. februarja 2022 sprehodil po hodnikih odhodne dvorane v Boryspilu, \u0161e nisem vedel, da v nekaj dneh ne bodo imeli potnikov, ampak le serviserjev. Moj prijatelj Bohdan, vedno nasmejani in odlo\u010dilni, ki je bil nadzornik za ravnanje z zemljo in re\u0161il razli\u010dne probleme potnikov na prijavnih mizah, konec februarja, ki se je \u017ee boril kot del teritorialnega obrambnega oddajnika Boryspil, je bil v Latviji hudo ranjen in je bil dolgotrajno obravnavan in rehabilitiran.<\/p>\n Elena, ki je bila na mednarodni letalski konferenci na Finskem na dan, ko se je za\u010dela vojna, kjer je kot vodja oddelka za razvoj komunikacij predstavljala svoje letali\u0161\u010de v Zhulyanyju, zdaj dela v Modlinu, blizu Var\u0161ave.<\/p>\n Veliko ukrajinskih stevardes so na\u0161li delo na krovu PLL LOT<\/em> in drugih letalskih prevoznikov v sosednjih dr\u017eavah ter zemeljski delavci na letali\u0161\u010du Lviv so na\u0161li delo na letali\u0161\u010du Rzesz\u00f3w Jesionka. Da bi imeli idejo, kako dr\u017eava brez zra\u010dnih povezav deluje, Zamislite da se Poljska \u0161irila tako da se uklju\u010de i Romunija i Litva, u okviru 2010. u okviru 2008. u okviru 2008. u okviru 18.000 vo\u017enje vlakom od Krakova do Var\u0161ave, a od Krakova do Gdanska treba 18 h, a sav prekomejni promet se vozi samo preko nekoliko cestnih prehoda (i samo nekoliko tra\u010dnica) na meji s \u010ce\u0161kom i malo s Slova\u010dkom.<\/p>\n \u017delezna diplomacija<\/strong><\/p>\n Ko se je zgodila nesre\u010da ukrajinskega Boeinga v Teheranu, sem se vozil iz Budimpe\u0161te v ukrajinsko transkarpatsko regijo.<\/p>\n Zgodaj zjutraj sem zapustil budimsko luksuzno keleti postajo v secesu. Vlak se pomicao na east, after Debrecen i Ny\u00edregyh\u00e1za u vagonu je ostalo skoraj ni potnika, iza okna su se snje\u017eni krajolici tipi\u010dne vzhodnomarske krajine izmjenili, a ja se na koncu ne uspnem na peronu si\u0107i\u0161ne postaje u Z\u00e1honyju, to\u010dno na meji s Ukrajinom. Tukaj sem moral zamenjati sede\u017ee.in na majhnem vlaku M\u00c1V<\/em>, sestavljen iz le treh vagonov, ki so se po\u010dasi vozili \u010dez most \u010dez mirno te\u010dejo\u010do reko Tiszo \u2013 in manj kot pol ure kasneje, sem stal v impresivno prostorni in prazni postaji v Chop na ukrajinski strani. Neko\u010d so bila najve\u010dja \u017eelezni\u0161ka vrata Sovjetske zveze proti Zahodu, poleg Bresta v Belorusiji.<\/p>\n V potnem listu sem pogledal novo \u2013 na novo uvedeno \u2013 oblikovanje ukrajinskih mejnih znamk, ki spominjajo na \u017eige EU, ki so na koncu nadomestili rde\u010de “sovjetske” \u017eige, podobne ruskim in beloruskim. V preteklem letu, po za\u010detnem kaosu zadnjih dni februarja in prvih tednih marca, je ukrajinska \u017eeleznica Ukrzaliznytsia za\u010dela na desetine novih letov na zahod. Samo do Przemysla lahko zdaj pridete z ve\u010d vlaki na dan iz Lviv, Kyiv, Kharkiv, Zaporizhzhia in Odessa, kot tudi z vlaki iz Kijeva v Var\u0161avo preko Chelm. Ve\u010d vlakov na dan od Kyiv, Lviv in Mukachevo do Budimpe\u0161te in Dunaja skozi Chop. Obnovljena je \u017eelezni\u0161ka povezava v Karpatih z Romunijo od Zakarpattie \u2013 od Rakhiva do Valee Vi\u0219eului in od Uzhgoroda do Sighet Marmatiei, ki je bila zaprta \u017ee ve\u010d let, pa tudi promet od \u010cernovtsija do Suceave preko Sereta. Na\u010drtovana je ekspresna pot iz Kijeva do prestolnice Moldavije Ki\u0161injev s spremembo v Bukare\u0161ti preko Iasija.<\/p>\n Na ukrajinski strani, na obmo\u010dju Chyriv in Dobromyl, so v postopku dela za ponovno vzpostavitev \u017eelezni\u0161ke komunikacije s Poljsko na neko\u010d znani liniji 102 od Przemysl do Chyr\u00f3w, od koder linija 108 nadaljuje skozi Kro\u015bcienko do Ustrzyki Dolny. Potni\u0161ki vlaki so nazadnje vozili na liniji 102 leta 1994. Na poljski strani se ta proga obnavlja, podkarpatsko Voivodeship pa je napovedalo, da bi bilo treba do konca tega leta obnoviti \u017eelezni\u0161ko povezavo z Ukrajino na tej progi, potni\u0161ki vlaki podkarpatske \u017eeleznice pa bodo pri\u0161li do mejne postaje v Malchowiceju.<\/p>\n Poleg tega je \u017eeleznica zelo pomembna tako v sami Ukrajini kot v vse ve\u010djem \u010dezmejnem prometu. Zaradi \u017eeleznice je bilo v preteklem letu ve\u010d sto tiso\u010d ljudi sposobno zapustiti obmo\u010dja, ki so blizu sovra\u017enosti varnej\u0161im zahodom dr\u017eave, pa tudi v tujini \u2013 Poljski, Slova\u0161ki, Mad\u017earski, Romuniji ali Moldaviji. Ukrzaliznytsia se je izredno hitro odzvala tudi na protioffenzivo oboro\u017eenih sil Ukrajine in deokupacijo ozemelj na severu dr\u017eave spomladi, septembra v Kharkivu in Khersonu novembra \u2013 kamorkoli se je uprava vrnila ukrajinska, so se vrnili tudi vlaki Ukrzaliznytsia.<\/p>\n Dele\u017e \u017eeleznic v tovornem prometu v Ukrajini dose\u017ee 40 %, I u Poljskoj je ta cifra mnogo manja \u2013 10%, i zato se spajanje dvaju \u017eelezni\u0161kih sistema, izgleda, win-win re\u0161itev za oba tr\u017ei\u0161ta, s tem da se trenutno 90% prevoza prevoza prevozi cestom, ki \u2013 zaradi omejene cestne infrastrukture i akutnog pomanjkanja mejnih prehoda u smislu prekomejne koli\u010dine prometa \u2013 povzro\u010da ogromne \u010dakalne nize na meji. Zato je Ukrzaliznytsia napovedala ambiciozen na\u010drt za izgradnjo ve\u010d \u017eelezni\u0161kih prog po evropskih standardih \u2013 z o\u017ejo \u010drto.<\/p>\n V skladu z deklaracijo naj bi do konca tega leta zgradili prvo evropsko \u017eelezni\u0161ko progo od Lviva do poljske meje v Rava-Ruska\/Hrebenne. Nato naj bi zgradili podobno progo od Lviva do Medyke in na severu od Kovela do Dorohuska.<\/p>\n Skozi zaprto nebo velika ve\u010dina \u2013 \u010de ne vseh \u2013 uradnih delegacij v Ukrajino potuje po \u017eeleznici: evropski voditelji in \u010dlani Evropske komisije, Recep Tayyip Erdogan in savdski zunanji minister princ Faisal bin Farhan Al Saud ter seveda najbolj pri\u010dakovani predsednik ZDA Joe Biden od za\u010detka ruske invazije. Uradne ukrajinske delegacije potujejo na enak na\u010din: pred prihodom na eno od poljskih letali\u0161\u010d \u2013 najpogosteje v Rzesz\u00f3w \u2013 tudi po \u017eeleznici potujejo na Poljsko.<\/p>\n Ve\u010dina teh poti se za\u010dne (in kon\u010da) na \u017eelezni\u0161ki postaji v Przemysl, kjer lo\u010dena “\u0161iroka” proga vodi iz tako imenovane 5. platforme, ki vodi vlake Ukrzaliznytsia, zlasti s posebno dvorano za vladne delegacije. Ukrajinski \u017eelezni\u010darji so celo napovedali, da vadijo “\u017eelezno diplomacijo”, v tej nekoliko humoristi\u010dni izjavi pa obstaja precej\u0161nja koli\u010dina resnice, ki jo nareka realnost.<\/p>\n Ukrajina je blizu in dale\u010d<\/strong><\/p>\n Med \u010dakanjem na vlak v Przemysl, po prehodu meje z Ukrajino pe\u0161 in prejemanjem \u0161e eno znamko v potnem listu z imenom mejnega prehoda “Shehyni”, gledam potnike iz Ukrajine, poslu\u0161am njihove zgodbe, ki pripovedujejo drug drugemu, kdo gre kam. Ta majhna \u017eelezni\u0161ka postaja, ki se nahaja 12 km od meje, je postala pomemben mejnik na poti do \u0161tevilnih destinacij v Evropi in svetu za ve\u010d sto tiso\u010d Narod. Konec koncev, tako gredo tisti, ki be\u017eijo od obstreljevanja v osvobojenem Khersonu, ali prebivalci hi\u0161, ki jih je uni\u010dilo topni\u0161tvo v Dniproju, tako gredo ukrajinski in tuji novinarji, zdravniki, prostovoljci, \u010dlani mednarodnih misij in uradnih delegacij, ministri in predsedniki. Tako vsi potujejo v dr\u017eavo, v kateri namesto civilnih letal letijo ruski izstrelki, in se iz nje tudi vra\u010dajo.<\/p>\n Po koncu druge svetovne vojne v Evropi ni bilo niti ene dr\u017eave, v kateri zra\u010dni prevozi niso delovali tako dolgo \u2013 tudi v Sarajevu, ki je bilo oblegano od 5. aprila 1991 do 29. februarja 1996, je bilo letali\u0161\u010de, tam so bili tako imenovani “zra\u010dni mostovi”, ki so omogo\u010dali oskrbo in odpeljati ljudi iz mesta.<\/p>\n Menim, da si je letalstvo \u017ee na za\u010detku svoje zgodovine \u017ee od samega za\u010detka potehtalo, da bi bil svet manj\u0161i in da so ljudje drug drugemu bli\u017eje. A tudi od samega za\u010detka se je letalstvo uporabljalo za nano\u0161anje trpljenja in smrti ljudem \u2013 \u017ee v prvi svetovni vojni. Zahvaljujo\u010d dinami\u010dnemu razvoju letalstva v zadnjih desetletjih smo lahko \u010dutili, da \u017eivimo v globalni vasi \u2013 Ukrajina se je tudi pribli\u017eala. Zdaj se je spet oddalil in edini kanal komunikacije s svetom so postali mejni prehodi v Medyki, Korchovi, Grebennah, Mad\u017earskem oddajnem in drugih. Namesto uro in pol let, potovanje iz Var\u0161ave v Kijev traja ve\u010d ur, in najhitrej\u0161i na\u010din, da pridete iz Krakova do Lviv zahteva vsaj \u0161est ur na cesti \u2013 tri ure z vlakom do Przemysl, od koder vlaki v Ukrajini odpeljejo s perona V in dose\u017eejo Lviv v pribli\u017eno 2,5 ure. Druga mo\u017enost je prehod za pe\u0161ce v Medyki, od koder lahko z minibusom dose\u017eete Lviv.<\/p>\n Zra\u010dna pot med dvema najve\u010djima mestoma nekdanje Galicija traja manj kot eno uro. \u010ce pogledamo popotnike v Przemysl prenos vlakov v Krakov, Vroclav, Var\u0161avo, Prago, Dunaj, Berlin, ki jih popeljejo na \u0161tevilne druge kraje v Evropi, razmi\u0161ljam o tem, koliko jih je v\u010dasih minilo skozi iste nabito polne letali\u0161ke odhodne dvorane v Lviv, Kyiv, Odesa, Kharkiv. In mislim na prazne in temne dvorane in hodnike sodobnih potni\u0161kih terminalov ukrajinskih letali\u0161\u010d, ki sem jih tako pogosto obiskal \u2013 v Boryspil, Zhulyany, Lviv. O bombardovanih stezi \u2013 kot na primer v Ivano-Frankivsku, kjer sem zadnji\u010d poletel iz Kijev septembra 2019.<\/p>\n Vendar najprej mislim na ljudi, ki sem jih spoznal med izku\u0161njami s stiki z ukrajinskim letalstvom \u2013 od tega se je ve\u010dina morala posloviti od svojega poklica (trudim se, da si ne dovolim, da bi si mislil, da so nekateri od njih morda izgubili \u017eivljenje). Mnogi so zbe\u017eali iz svojih domov, nekateri v dramati\u010dnih okoli\u0161\u010dinah, pod obstreljenim napadom in pred ruskimi \u010detami, ki so marca 2022 napredujele na Kijevu.<\/p>\n Verjetno se vsi ne bodo mogli vrniti domov. Nekdo je izgubil vse, kar je pridobil med \u017eivljenjem, in nekdo je izgubil svoje ljubljene. Obstajajo tudi taki, kot je Bohdan z letali\u0161\u010da Boryspil, ki so se borili in se \u0161e naprej borili z oro\u017ejem v rokah ali pa po\u010dnejo vse, da bi podprli borce, tako da Ukrajina ostane svobodna in se ji nekega dne vrne normalno \u017eivljenje, tako da se civilna letala vrnejo na ukrajinska letali\u0161\u010da in zvok njihovih poletov ni ve\u010d povezan z uni\u010denjem in smrtjo.<\/p>\n Spomnim se kartice, na ki pi\u0161e \u00abPS752 \u2013 Mayday\u00bb<\/em>, ki sem ga videl januarja 2020 na letali\u0161\u010du Boryspil. Mayday<\/em> je signal za pomo\u010d, s katerim piloti poro\u010dajo o nevarnosti pri letu. Leta 1923 ga je prvi\u010d uporabil Frederick Stanley Mockford, zadol\u017een za radijske komunikacije na letali\u0161\u010du Croydon v Angliji, ki je imel nalogo, da izumi besedo, ki ka\u017ee na nevarnost, ki bi jo v izrednih razmerah zlahka razumeli vsi piloti in zemeljsko osebje.<\/p>\n Ker je bila ve\u010dina takratnega zra\u010dnega prometa med letali\u0161\u010dem Croydon in Paris Le Bourget, je predlagal izraz Mayday<\/em> \u2013 telefonski ekvivalent franco\u0161\u010dine m’aidez<\/em> (“pomagaj mi”) ali m’aider<\/em> (skraj\u0161ana oblika venez m’aider<\/em>, “pridi in mi pomagaj”) z vidika Britancev.<\/p>\n Po ve\u010d kot stoletju je signal Mayday<\/em> \u017de skoraj eno leto se oddaja po vsej veliki evropski dr\u017eavi, kjer smrt vsak dan prihaja iz nebes.<\/p>\n Prevedeno iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina \u2013 EU: vro\u010d konec pogajanj, Ukrajina \u2013 pobeg pred izbiro, Vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, V pokvarjenem ogledalu, Prezirajo, Luka\u0161enko gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, Klobasa je klobasa, Moj LVodil, Putin na galejah, polotok strahu, Ukrajina je bila izmi\u0161ljena na vzhodu, Novo staro odkritje, In moralo bi biti tako lepo, novoletno darilo za Rusijo, Ali razpravljati o zgodovini, Minsk mrtvega<\/em><\/p>\n