Pojavil<\/a> med prvo in drugo svetovno vojno v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji, Nem\u010diji itd. Ta ideja je bila promovirana pod imenom “Vrtovi zmage”. V tem \u010dasu so zelenjava, sadje in zeli\u0161\u010da posadil vsak kos prostega zemlji\u0161\u010da \u2013 od zasebnih rezidenc do javnih parkov in sosednjih obmo\u010dij.<\/p>\nMed drugo svetovno vojno je na primer skoraj tretjina vse zelenjave, pridelane v ZDA, pri\u0161la iz tak\u0161nih vrtov. Do maja 1943 je bilo v ZDA zasajenih 18 milijonov “Vrtov zmage” \u2013 12 milijonov v mestih, 6 milijonov \u2013 na kmetijah. Poleg hrane so ti prostori ugodili morali ljudi in jih zdru\u017eili.<\/p>\n
Danes so mestni vrtovi in zelenjavni vrtovi priljubljeni v ve\u010dini dr\u017eav Evrope in Amerike. V New Yorku, pravi Anzhelika Zozulya, koordinator projekta nevladne dejavnosti \u00bbPlato\u00ab, je pribli\u017eno 600 tak\u0161nih javnih prostorov, na Dunaju \u2013 okoli 200. Vrtne vrtove in vrtne vrtove gojijo v sredi\u0161\u010dih Pariza, Berlina, Prage, Marseilla in drugih megacities.<\/p>\n
Urbani vrtovi in kmetije v evropskih mestih<\/em><\/span><\/p>\nV Lvivu se je leta 2021 na pobudo nevladne nevladne skupnosti \u00bbPlanota\u00ab pojavil mestni prostor \u00bbVrtec\u00ab. Najprej je imel vzgojni cilj, vendar je eksperiment pokazal, da lahko tak\u0161ni prostori zagotavljajo prehranske potrebe.<\/p>\n
Dela v mestnem prostoru Otro\u0161ka jasli nevladne nevladne<\/span><\/p>\n“Lani smo izvedli eksperiment z Jevhenom Klopotenkom in njegovim bistrom “Drugi”. Ideja eksperimenta je bila ugotoviti, ali lahko mestni vrtovi in zelenjavni vrtovi svoje izdelke prenesejo v ustanove HoReCa. \u010ceprav smo za\u010deli malo pozno, smo v bistro vseeno prenesli prese\u017eek, ki ga gojimo za brezpla\u010den meni za priseljence. Pribli\u017eno 120 stre\u0161nih je bilo narejenih iz na\u0161e \u010dveke, \u010dveka, koren\u010dka, fi\u017eola in raznih drugih stvari,” pravi Angelika Zozulya.<\/p>\n
Med vojno so se v Poltavo, Lutsku, Uzhgorodu pojavili mestni vrtovi in zelenjavni vrtovi razli\u010dnih velikosti, tak\u0161en prostor je bil obnovljen v Kijevu.<\/p>\n
Zakaj Lviv \u0161e ni Pariz<\/strong><\/span><\/p>\nEn javni vrt, tudi na hektar, ni ve\u010d sto prostorov, kot v evropskih mestih. Mestni svet v Lvivu pravi, da za tak\u0161ne nove pobude \u0161e niso sli\u0161ali. Tetiana Lebuhorska, koordinatorka kampanje Victory Gardens, ki se je za\u010dela pred letom dni, pravi, da ideja o doma\u010dih vrtovih v Lvivu ni vzbujevala tak\u0161nega zanimanja, kot je na primer v Poltavi.<\/p>\n
\u00bbTema urbanega vrtnarstva in vrtnarja v na\u0161i dru\u017ebi \u0161e ni zrela, ne razumemo v celoti, kak\u0161ne prednosti obstajajo v tak\u0161nih prostorih, kot je npr. Na interaktivni na\u010din posku\u0161amo pokazati, da sta urbano vrtnarstvo in vrtnarstvo lahko zanimiva, precej preprosta in u\u010dinkovita. Skupnosti tak\u0161nih projektov \u0161e niso postavile kot prednostno nalogo, vendar imajo ti prostori velik potencial in se bodo \u0161e vedno pojavili,” je dejala Angelika Zozulya.<\/p>\n
Glavna stvar je vzeti stvari v svoje roke, ne da bi \u010dakali na navodila. In naloga mestnih oblasti je, dodaja, popularizirati to idejo in prebivalcem zagotoviti vsaj informacijsko podporo v obliki algoritma dejanj, da se bodo ljudje po\u010dutili bolj samozavestno.<\/p>\n
\u0160e en razlog, da urbano vrtnarjenje in vrtnarjenje v Ukrajini \u0161e ni preve\u010d pogosto, pravi Anzhelika Zozulya, so lahko prej\u0161nje izku\u0161nje Ukrajincev, ko so v te\u017ekih 90-jih letih ljudje orli prednji vrtovi, da se prehranjujejo. Niso razmi\u0161ljali o razsvetljenju in estetiki, namen vrtov je bil povsem utilitaren, zato je za mnoge ljudi zunaj mehur\u010dka dojemanje vrtov precej negativno.<\/p>\n
“Iz “Vrtca” izdelujemo tudi estetiko, da poka\u017eemo, da lahko rastete na razli\u010dne na\u010dine, postelje so razli\u010dne, intenzivno pa rastete tudi na majhnem podro\u010dju, da bi pokrili svoje potrebe,” pravi koordinator projekta nevladne dejavnosti \u00bbPlanota\u00ab.<\/p>\n
Kupi lopato in pi\u0161i mestnemu svetu<\/strong><\/span><\/p>\n\u010ce \u017eelite imeti majhen vrt za ve\u010d postelj v Lviv, potem morate tehtati na dveh stvareh \u2013 zemlji\u0161\u010de in skupnost, pravi Angelika Zozulya.<\/p>\n
Najprej se morate odlo\u010diti za spletno stran in izvedeti, ali je prosta in o tem, \u010digavo ravnovesje je, da bi vedeli, s kom se pogajati. \u010ce \u017eelite to narediti, morate napisati zahtevo mestnem svetu v kateri koli obliki. Pisni odgovor je treba prejeti v sedmih dneh.<\/p>\n
Pri izbiri spletnega mesta je lahko uporaben poseben kalkulator na spletni strani kampanje Victory Gardens, kjer lahko izra\u010dunate, koliko zemlji\u0161\u010d je potrebno za zadiranje potreb ene osebe v naboru dolo\u010denih pridelkov. Tukaj morate razmi\u0161ljati o tem, s kom boste posadil svoj mestni vrt.<\/p>\n
\u00bbNajbolje je razviti tak\u0161ne prostore in se ukvarjati z vrtnarenjem v skupnosti. Vrt ali zelenjavni vrt na javnem obmo\u010dju bo v vsakem primeru povzro\u010dil odpornost ali vsaj zanimanje. Sosedje nenadoma lahko govorijo o pravi\u010dnosti \u2013 zakaj lahko nekdo to stori, jaz pa ne, saj pogosto v na\u0161i dru\u017ebi nih\u010de ne potrebuje ozemlja, ki postane povpra\u0161evanje takoj, ko se nekdo drug za\u010dne ukvarjati z njo. Zato je, ko obstaja skupnost in razlog, zakaj je to narejeno, stvari veliko bolj\u0161e,” pravi Angelica Zozulya.<\/p>\n
Nato si lahko preberete priro\u010dnik nevladne organizacije “Planota” o organizaciji urbanih zelenih prostorov in se spravite na delo.<\/p>\n
Potencial urbanih obmo\u010dij<\/strong><\/span><\/p>\n\u00bbIz nekega razloga na\u0161a dru\u017eba \u0161e vedno nima dojet, da je mogo\u010de rasti tudi v mestih. Lepo bi bilo, \u010de bi lokalne vlade posvetile pozornost prehranski varnosti, velikemu potencialu mestnih vrtov in vrtov ter sprejele tematske programe. To bi imelo wow u\u010dinek, saj bo po vseh napovedih do leta 2030 v mestih \u017eivelo 70 % ljudi,” pravi Angelika Zozulya.<\/p>\n
\u017delja po poenostavitvi vsega je, dodaja, ljudi pripeljala v past nenehne globalizacije, ko na prodajnih polici v supermarketih in trgih obi\u010dajno niso lokalni izdelki, temve\u010d hrana iz drugih regij. Na primer, v regiji Vinnytsia, pravi koordinator projekta nevladne dejavnosti “Plateau”, le 2 % tega, kar se goji lokalno, pade na police lokalnih supermarketov.<\/p>\n
“Naloga skupnosti za bli\u017enjo prihodnost je, da v najve\u010dji meri uporabijo potencial decentralizacije in spodbudijo ustvarjanje mestnih vrtov in zelenjavnih vrtov ter podporo lokalnim proizvajalcem,” pravi Anzhelika Zozulya.<\/p>\n
Najve\u010dji del potro\u0161nikov je v mestih. Podobno imajo mesta obmo\u010dja, ki bi se lahko uporabljala za mestne kmetije. Tak\u0161ne kmetije so na zahodu precej pogoste \u2013 zelenjavni vrt lahko gojimo na strehah, gobe in polj\u0161\u010dine, ki ne potrebujejo veliko svetlobe \u2013 tudi v kleteh.<\/p>\n
Prav tako koristno, pravi Angelika Cuckoo, so lahko ozemlja tovarn brezhiba, ki \u0161e niso na\u0161li svojih vlagateljev.<\/p>\n
“Dokler se bo investitor na\u0161el, medtem ko se razvija projektna in ocenjena dokumentacija, se bodo nadaljevale priprave na gradbena dela, lahko to ozemlje uporabimo kot uporabno obmo\u010dje za rast in tr\u017eenje na trgu Lviv,” pravi.<\/p>\n
Poleg tega lahko tak\u0161no mestno kmetovanje da zaposlitev ljudem, ki so zaradi vojne izgubili slu\u017ebo. Poleg tega program podpore malim podjetjem deluje precej dobro v Lviv, tako da je povsem mogo\u010de premikati v tej smeri.<\/p>\n
\u00bbZdaj smo ujeti, ker pogasamo po\u017eare, povezane z vojno, in pogosto nimamo dovolj notranjih sredstev za vklju\u010devanje v razvoj. \u017delim pa verjeti, da bo ta vojna poleg te\u017eav prinesla tudi prilo\u017enost za za\u010detek poti razumevanja in izbolj\u0161anja procesov, povezanih zlasti s prehransko varnostjo v skupnosti,” pravi Angelika Zozulya.<\/p>\n
Mestni stanovanjci potrebujejo spodbudo, dodaja predstavnik nevladne dru\u017ebe “Planota”. To bo pomagalo izobra\u017eevalnemu delu. In tudi \u2013 dogovori s partnerji med predstavniki malih in srednje velikih Podjetij HoReCa-business, ki lahko postanejo redni kupci tak\u0161nih lokalnih izdelkov.<\/p>\n
\u00bbTudi v pogojih odprtega prostora in stalni kraji zelenjave, te\u017eavah z \u0161kodljivci, v \u00bbOtro\u0161ki sobi\u00ab zbiramo dobro letino. To je ugana, zakaj ljudje, ki vedo, kako profesionalno rastejo in imajo izku\u0161nje, tega ne po\u010dnejo. To ima veliko smisla. In vse je mogo\u010de. \u0160e posebej, \u010de imamo kritjeiz oboro\u017eenih sil Ukrajine,” dodaja Anzhelika Zozulya.<\/p>\n
Lokalno in jeklo<\/strong><\/span><\/p>\nZakaj je lokalna proizvodnja pomembna? Prvi\u010d, prebivalci bodo vedno imeli sve\u017eo zelenjavo in za\u010dimbe, ki se ne zdravijo s pripravki za dalj\u0161e shranjevanje. Drugi\u010d, stro\u0161ki lokalnih proizvajalcev za prevoz proizvodov bodo ni\u017eji, \u010de bo prodajni trg v bli\u017eini, in to bo vplivalo na stro\u0161ke blaga.<\/p>\n
Tretji\u010d, kratke dobavne verige ne vplivajo tako travmati\u010dno na okolje, kot je na primer dobava proizvodov iz Transkarpatije v Kijev \u2013 manj emisij, manj\u0161i oglji\u010dni odtis, ki izzove podnebne spremembe, prijaznej\u0161i odnos do virov, kar je \u0161e posebej pomembno med vojno. Celoten proizvodni cikel, od rasti do kuhanja, na primer marmelade, ki se prodajajo na lokalnem ali kmetovem trgu, prav tako zmanj\u0161uje negativen vpliv na okolje.<\/p>\n
In seveda se spomnimo na diverzifikacijo gospodarstva, razvoj podjetni\u0161tva, ustvarjanje delovnih mest in pla\u010dilo davkov na terenu – v skupnostih, kjer \u017eivimo, rastemo in jemo.<\/p>\n
Balkon se bo prilegal tudi<\/strong><\/span><\/p>\n\u010ce \u0161e niste pripravljeni organizirati javnega vrta na lokalnem obmo\u010dju ali zgraditi rastlinjak v zapu\u0161\u010deni tovarni, lahko vedno gojite nekaj zelenjave in za\u010dimb na balkonu ali okenu. Izku\u0161nje prebivalcev Lviv ka\u017eejo, da je v stanovanju mogo\u010de gojiti tudi olj\u010dno ali granatno drevo.<\/p>\n
Prebivalka Lviv Suzanne Tymochko doma \u017ee nekaj let goji baziliko in vro\u010do papriko, v preteklih letih pa se je zaljubila tudi v gojenje krompirja. V apartmaju je malo krajev in son\u010dnih predelov, vendar je velik \u010dustven u\u017eitek iz doma\u010de vrtnarja.<\/p>\n
\u00bbPred pribli\u017eno desetimi leti se je moj takratni mened\u017eer pona\u0161al s sobnim rastlinjakom za za\u010dinjanje zeli\u0161\u010d. O tej temi smo razpravljali ves dan. Isto sem iskal na internetu in naletel na kup \u010dlankov iz priljubljenih tujih virov \u017eivljenjskega sloga o doma\u010dih vrtovih, urbanih vrtovih, kmetijah in urbanih \u010debelnjakov. Kot nekak\u0161na eksplozija! Vse sem prebrala, a si nisem drzneIa. Po nekaj mesecih sem v trgovini videl drevo s peko\u010dimi paprikami. Takrat je bilo nekako nesceno drago. Mislil sem, da je neumnost metati toliko denarja na poper. Ampak to drevo sem pogledal s tak\u0161nimi o\u010dmi, da mi je prodajalka dala poper koruza s semeni s tega drevesa, da bi ga lahko sama posadila. Tako sem dobil mini papriko. In z njimi \u010debulo in zeli\u0161\u010di,” pravi Suzanne.<\/p>\n
Od takrat vsako leto nekaj posadi, najbolj pa rada goji krompir. Suzanne Tymochko pravi, da je doma\u010de vrtnarjenje prvi\u010d precej drago, saj morate kupiti tla, odtok, gnojila, posode, osnovna orodja, semen ali semen.<\/p>\n
“Obstajajo pa na\u010dini za zmanj\u0161anje stro\u0161kov: lahko dobi\u0161 zemlji\u0161\u010de v dr\u017eavi \/ vasi, nekatera gnojila se lahko “izdelujejo” doma, kar pa se pa loncev, nekaj krompirja, ki ga \u017eivim v rezani 6-litrovni steklenici pod vodo, v vedru plastike razreda hrane za 3-5 litrov, v vrtnem vedru. Letos sem porabil le 12 UAH za seme krompirja in nekje drugje na sejah bazilike,” pravi Suzanne.<\/p>\n
Notranji vrt suzanne Tymochko<\/em><\/span><\/p>\nIryna Berezovska \u017eivi v stanovanjski stavbi v Vynnykyju. Toda to dekletu ni prepre\u010dilo uresni\u010ditve otro\u0161kih sanj o lastnem mandarinem drevesu. \u010cas za preu\u010devanje tega vpra\u0161anja se je pojavil v karanteni leta 2020. Dobro poznavanje botanika in kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja je pomagalo. \u017de tri leta Irina goji doma dve vrsti kumquata, bergamota, dve vrsti pomaran\u010d, clementine, olj\u010dno drevo, hi\u0161no \u0161ipek, bele fige, pitanga, laurel, \u010dajevo drevo, osmantus, pa tudi eksoti\u010dno cvetje \u2013 kraljevska strelitzia, plumeria, holsmiquioldia, gardenia in drugi.<\/p>\n
Irina Berezovskaya kupuje semenke od le nekaj zbiralcev v Ukrajini, saj pogosto obstajajo “ponaredki” na tem trgu.<\/p>\n
\u00bb\u0160tudiram rastlinsko morfologijo in ko pogledam sadi\u0161nico, zagotovo vem, da to\u010dno to potrebujem in da prodajalec govori resnico. Prebral sem veliko znanstvenih virov, posvetil sem se temu. Znanje in veliko ljubezni \u2013 in vse se bo obnelo,” pravi Iryna.<\/p>\n
Del eksoti\u010dnih notranjih vrtov Irina Berezovskaya<\/em><\/span><\/p>\n\u017detev z notranjega vrta je dovolj za “mandarine iz Miklav\u017ee” za tiste, ki so najbli\u017eje zdraviti otroke, ki pridejo na obisk in da malo ugajajo prijateljem. Ve\u010dina dreves je za\u010dela roditi \u0161ele lani \u2013 granatno jabolko je prineslo 30 mini sadov, 30-cm mandarine \u2013 pet sadov, bergamot \u2013 18.<\/p>\n
“Nisem ena tistih \u017eensk, ki ves \u010das posve\u010dajo domu, rada imam svoje delo. To je hobi, zato ne morem ves \u010das zapravljati za to. Toda poznavanje zakonov narave in pozornost skrbi za rastline prina\u0161ata sadove,” pravi Iryna.<\/p>\n
Novembra so v Lvivovi knji\u017enici \u00bbSad\u00ab v Ryasneu odprli mini breg seme, kjer so obiskovalci lahko zapustili ali odvzeli seme iz doma\u010de zelenjave in cvetja. Od leta 2015, tukaj, pravi vodilna knji\u017eni\u010darka Oksana Zagray, sre\u010danja lokalnega vrtnega kluba potekajo.<\/p>\n
\u00ab Na eni strani Svetega pismaOteki je cvetli\u010darna, po drugi strani pa na\u010drtujemo, da bomo naredili javni vrt, zdaj pa nismo imeli \u010dasa opremiti ozemlja. Toda osebje knji\u017enice tukaj goji rastline \u2013 letos na\u010drtujemo sajenje krompirja. Tudi tu v\u010dasih \u010dlani rastlin rastlin vrtnega kluba,” pravi Oksana Zagray.<\/p>\n
Prav tako se v nekaterih vrtcih in \u0161olah v Lvivu gojijo sadna drevesa, zelenjava, za\u010dimbe in cvetje. To je razsvetljensko in uporabno znanje in \u010dustveno polnjenje, pravijo vrtnarji.<\/p>\n
Ve\u010d kmetij in ajde<\/strong><\/span><\/p>\nKaj pa varnost preskrbe s hrano v regiji Lviv? V regiji Lviv je manj kot 3 % ozemlja kmetijsko zemlji\u0161\u010de. A tudi tu se je med letom vojne pove\u010dalo ve\u010d sejanih povr\u0161in in pojavilo se je ve\u010d kmetijskih podjetij, pravi Tetiana Hetman, vodja oddelka za kmetijstvo Lviv OVA. Spremenil se je tudi seznam pridelkov, ki so jih gojili kmetje.<\/p>\n
Zdaj je v regiji 787 kmetij, od katerih se je 65 pojavilo med vojnim letom. Prav tako lani je bilo dodanih 15 dru\u017einskih kmetij \u2013 zdaj jih je v regiji 80, zaradi \u010desar je regija vodilna v Ukrajini pri razvoju dru\u017einskega kmetovanja. Na splo\u0161no je v regiji pribli\u017eno 1,5 tiso\u010d ljudi. podjetij, vklju\u010denih v agroindustrijski kompleks.<\/p>\n
Zaradi suspendiranega izvoza, pravi Tetiana Hetman, so bile lani te\u017eave z zbiranjem, shranjevanjem in predelavo koruze, saj zanesljivost preskrbe s hrano ni le rast, ampak tudi ohranjanje in predelava. Pred vojno je Ukrajina izva\u017eala 60-70 % tega prideleka, zdaj pa je v regiji Lviv ve\u010d polj\u0161\u010din, kjer se koruza od prej\u0161njega leta ni nabirala, saj je bilo premalo zmogljivosti za shranjevanje in predelavo.<\/p>\n
Zato so kmetje v regiji Lviv za\u010deli preklopiti s koruze na pridelke, ki so bolj povpra\u0161evanje na ukrajinskem trgu – ajda in razli\u010dna zelenjava.<\/p>\n
“Ukrajinski trg je bil odvisen od uvoza ajde, te\u017eave v pristani\u0161\u010dih pa so vplivale na njegovo oskrbo. Zato smo se preusmerili in lani smo obmo\u010dje pod ajdo bistveno pove\u010dali, letos pa lahko \u0161e vedno rastejo – za pribli\u017eno 25 %,” pravi Tetiana Hetman.<\/p>\n
Prav tako kmetje v regiji Lviv razumejo, da ve\u010dina kolegov v tradicionalno zelenjavnih regijah letos ne bo mogla vstopiti na trge z veliko ponudbo, primanjkljaj pa bo treba zapreti. Zdaj to kompenzirajo uvozi, kar zelo vpliva na cene, zato kmetje v regiji Lviv na\u010drtujejo ve\u010d zelenjave za prebivalce Lviv in druge regije.<\/p>\n
“Imamo kar dober seznam zelenjave iz bor\u0161\u010d seta. In zaradi dejstva, da je bila regija Lviv izbrana za pilotni projekt FAO za podporo gojenje zelenjave, gojenje jagod in gob, lahko kmetje prejmejo nepovratna sredstva za gradnjo rastlinjakov. Na voljo je tudi program eRobota, kjer lahko dobi\u0161 nepovratna sredstva za rastlinjake. Podnebje se spreminja in posel z rastlinjaki v regiji Lviv postaja vse bolj obetaven,” pravi Tetiana Hetman.<\/p>\n
Uporabni viri<\/strong><\/span><\/p>\nDa bi si la\u017eje drzne\u0161:<\/p>\n
\nVrtec<\/a> prostor urbanega vrtnarstva in vrtnarja;<\/li>\nDIY re\u0161itve za urbano vrtnanje<\/a> nevladne nevladne nevladne dr\u017eave “Plato”;<\/li>\nNavodila<\/a> o gojenju posameznih rastlin iz “Vrtov zmage”;<\/li>\nKoristni nasveti o vrtnarju in vrtnarjanju pod naslovom Dom na nas;<\/li>\n Javna unija \u00abPermakultura v Ukrajini<\/a>\u00bb.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“Zakaj potrebujem to torbo? Zelenjavo si bom kupil v supermarketu,” \u2013 ta odgovor so pogosto prejeli sorodniki z vrtovi “nehvale\u017enih” otrok. Medtem ko so se v Evropi razvijali mali kmetje, mestni vrtovi in zelenjavni vrtovi, so v Ukrajini nara\u0161\u010dale maloprodajne verige. Toda obse\u017ena invazija Rusije na Ukrajino spodbudi pregled prednostnih nalog. Skupaj z nevladno nevladno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14603,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1847,1308,133,1801,134,130,132,129,131,66,1851,26,1850,128,1848,1849],"class_list":["post-14602","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-angelica-cuckoo","tag-hisa","tag-khmelnytsky-novice","tag-ngo-planota","tag-novice-o-chernivtsi","tag-novice-o-ivano-frankivsk","tag-novice-o-ternopil","tag-novice-o-transcarpathia","tag-rivne-novice","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sadje","tag-top-novice","tag-urbanizem","tag-volyn-novice","tag-vrt","tag-zelenjava"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14602","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14602"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14602\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14603"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14602"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14602"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14602"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Vyroshchuiut](\"https:\/\/razvedka.info\/si\/media\/2023\/03\/Vsi-rastejo-kako-nam-bodo-mestni-vrtovi-in-kmetije-pomagali.jpg\" "\\"Vsi")