{"id":14550,"date":"2023-03-29T17:09:02","date_gmt":"2023-03-29T17:09:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-03-ruska-kartuza-je-treba-uniciti\/"},"modified":"2023-03-29T17:09:02","modified_gmt":"2023-03-29T17:09:02","slug":"ruska-kartuza-je-treba-uniciti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-03-ruska-kartuza-je-treba-uniciti\/","title":{"rendered":"Ruska kartu\u017ea je treba uni\u010diti"},"content":{"rendered":"

Med \u0161tudijem v \u0161olskih letih punih vojn med Rimom in Kartujo v III-II stoletjih pred na\u0161im \u0161tetjem je avtor teh vrstic obi\u010dajno imel veliko ve\u010d so\u010dutja s kartuginsko stranjo. Morda zato, ker je izgubila, ali pa zaradi izjemnega Hannibala. V vlogi glavnega antijunaka so rimskega politika in oratorja Marcusa Portiusa Cata Starej\u0161ega dojemali s svojo znamenito frazo “Kartuzija je treba uni\u010diti” (latinsko: Carthage). Carthago delenda est<\/em>). Pri 12 letih so se skoraj solze dobro raztrgale, ko so brali opise, kako kruti Rimljani ujamejo in uni\u010dijo neko\u010d mogo\u010dno in cveto\u010de mesto. In tudi takrat so simboli\u010dno orli kosmi\u010de in jih sejali s soljo, da bi bil ta kraj vedno pu\u0161\u010dava.<\/p>\n

Dojemanje teh dogodkov se je spremenilo v odraslosti, ko je pri\u0161lo do dojemanja, da ima Kartu\u017ea cesarske manire ni\u010d huj\u0161e od rimskih in da v teh vojnah ni bilo \u00bbdobrih\u00ab fantov. In \u010de dodate malo domi\u0161ljije in si nas predstavljate, Ukrajinci, na mestu Cato, in namesto Kartu\u017ee – Rusije, takoj \u017eelite registrirati peticijo v podporo ideji, da bi bilo treba kartu\u017eo-Rusijo uni\u010diti.<\/p>\n

<\/div>\n

Vse vzporedne to\u010dke imajo svoje meje in vsekakor vodijo v poenostavitve. Razmere v dvojci Med Rusijo in Ukrajino se o\u010ditno razlikujejo od Rima in Kartu\u017ee pred ve\u010d kot dvema tiso\u010d leti. Spor med slednjimi je bil neizogiben glede na njihovo \u017eeljo po politi\u010dni in kulturni \u0161iritvi v Sredozemlju. Samo eden je moral ostati in izkazalo se je, da je rim.<\/p>\n

Z ukrajinskega vidika se konflikt z Rusijo ne bi smel zditi neizogiben, saj \u017eelimo razviti samo svojo dr\u017eavo in na\u0161o dru\u017ebo, kot si \u017eelimo. In Rusija ne bi smela biti v tej ena\u010dbo. Toda Rusi mislijo druga\u010de \u2013 v duhu “ali mi ali oni”. Neodvisno in evropsko Ukrajino dojemajo kot razsodbo o lastni vedi sveta, kjer bi morali biti klju\u010dni del “ruskega sveta”. Torej, \u010de bi njihova voljo, usoda Kyiva in mnogih drugih mest po\u010dakala, \u010de ne Kartuzijo, potem vsaj Mariupola.<\/p>\n

Te\u017eko si je predstavljati ustrezno so\u017eitje Rusije z Ukrajino, saj se pristopi Rusov k zgoraj opisanem ukrajinskemu vpra\u0161anju spreminjajo v obliki in ne v vsebini \u017ee ve\u010d stoletij. Zakaj bi se ta trend nenadoma moral spremeniti? Zaradi Putinove odstranitve z oblasti? Ruska zgodovina nas u\u010di, da bo prej ali slej enega carja\/avtokrata\/diktatorja zagotovo zamenjal drug. In v nekem trenutku za\u010dne zdru\u017eiti “ikoni\u010dno Russkie zemli”, da bi za\u0161\u010ditil “rusko govore\u010de” in tako naprej. In ruska dru\u017eba ni nobena, ki bi lahko (\u017eeli?) vplivala na tak potek dogodkov. Seveda obstajajo izjeme. In “dobri Rusi” obstajajo. To \u0161tevilo je zanemarljivo, vpliv na notranje ruske procese pa \u0161e manj\u0161i. V Sodomi so bili tudi pravi\u010denci, vendar to ni re\u0161ilo mesta.<\/p>\n

Zakaj bi nenadoma ta zacasni krog ruske zgodovine moral prekiniti s smrtjo ali vsaj izgubo oblasti s strani Putina, ni jasno. Nenadoma se je v Rusiji pojavila mo\u010dna demokrati\u010dna civilna dru\u017eba? Ne. Glavna alternativa Putinu danes \u2013 Alekseju Navalnyju \u2013 je vsekakor demokrat in ne imperial? Ne zgleda tako (\u010deprav je, sede\u010d v zaporu, spremenil “sendvi\u010d” retoriko v izjavo o tem, da je treba Ukrajini dati vsa zasedena ozemlja, tudi Krim). Se je spremenilo “globoko” rusko ljudstvo in zdaj ne i\u0161\u010dejo “mo\u010dne roke”, “reda” ali “velikane”, ampak reforme in demokratizacijo? Sode\u010d po odzivih Rusov na dru\u017ebenih omre\u017ejih na zadetek njihovih izstrelkov v ukrajinskih stanovanjskih stavbah ali ob upo\u0161tevanju motivov in vedenja ruske vojske – aniskilechka. Zadnje vpra\u0161anje je: zakaj bi morala biti potem Rusija prihodnosti druga\u010dna, razen \u017eelje mnogih ljudi zunaj tega, da bi se zgodilo tako preprosto?<\/p>\n

Tudi med najbolj zvestimi zahodnimi zastavnicami Ukrajine v tej vojni za na\u0161e pre\u017eivetje je te\u017eko najti tiste, ki bi resno premislili o mo\u017enosti za preoblikovanje sedanje ruske dr\u017eave. Timothy Snyder v enem od intervjujev Dejal<\/a>: “\u010ce bi bil Ukrajinec, iskreno ne bi govoril o propadu Rusije. Mislim tudi, da Ameri\u010dani ne bi smeli govoriti o tem,” pravijo, usoda prihodnje Rusije bi morala biti odvisna od rusov samih.<\/p>\n

Podobno stali\u0161\u010de iz razli\u010dnih razlogov izra\u017eajo \u0161tevilni drugi politiki, intelektualci, strokovnjaki. Nekateri se bojijo ruskega jedrskega oro\u017eja, drugi ne verjamejo v tako odlo\u010dilen uspeh oboro\u017eenih sil Ukrajine na boji\u0161\u010du, nekdo drug trmasto posku\u0161a najti “drugo” Rusijo in “druge” Ruse, da bi v tem videli nekaj evropskega v ni\u010demer evropske skupnosti. Vendar je glavni in skupni razlog za vse, kot se zdi, ena stvar \u2013 nemo\u017enost samo predstavljanja tak\u0161ne temeljne spremembe v politi\u010dni in gospodarski krajini.<\/p>\n

O\u010ditno ne govorimo o invaziji na rusko ozemlje \u2013 to je nesmiselno podjetje \u017ee od samega za\u010detka. Govorimo o pripravljenosti na razmere, ko lahko pod pritiskom zunanjih okvar in notranjih zlomov Ruska federacija utrpela usodo ZSSR \u2013 umetnost.Rimmy razpada. Zdru\u017eene dr\u017eave amerike in zahod kot celota so si enkrat prizadevale ohraniti sovjetsko cesarstvo do konca in niso bile pripravljene na njegov propad. In potem, podlegajo lastnim iluzijam o \u00bbkoncu zgodovine\u00ab in kratki demokratizaciji Rusije v za\u010detku 90. let, do 24. februarja 2022, so bili prezrti skoraj vsi znaki, da se Rusija ne premika v smeri demokracije in \u010dlovekovih pravic. Da ne bi ponovili napak pred tridesetimi leti, je za za\u010detek vredno vzeli prvi, najte\u017eji, korak \u2013 predstavljati si, da lahko propad Rusije postane realnost. In potem \u2013 imeti akcijski na\u010drt za tak primer.<\/p>\n

Zgodovina propada ZSSR je indikativna v enem vidiku. Vsi klju\u010dni geopoliti\u010dni igralci tega niso \u017eeleli. Unija je bila tudi v \u010dasu smrti dr\u017eava z ogromnim jedrskim arzenalom in ogromno vojsko (vendar brez diktatorja na glavi, ki je \u017eivela v vzporedni realnosti). In kljub vsemu je ZSSR izginila s svetovnega zemljevida pod pritiskom zgodovinskih, politi\u010dnih, nacionalnih in gospodarskih procesov.<\/p>\n

Ali obstajajo predpogoji za tak\u0161en razvoj dogodkov v sodobni Rusiji? Putinove mo\u010di se morda zdijo mo\u010dne, centrifugalne te\u017enje pa minimalne in komaj dojemljive. Toda propad ve\u010d kot enega imperija je bil nenaden, celo v ruski zgodovini. Po dejstvu lahko govorite, kolikor vam je v\u0161e\u010d logika februarska revolucija leta 1917 ali propad ZSSR leta 1991. Toda za sodobnike teh dogodkov je bilo vse to pogosto popolno presene\u010denje. V dana\u0161nji Rusiji obstaja velika gospodarska neenakost med regijami, zana\u0161anje Moskve na lokalne elite \u2013 na primer v \u010ce\u010deniji \u2013 ki bodo zveste le, dokler se bo velikodu\u0161no financiranje iz prestolnice nadaljevalo. \u010ceprav obstajajo rudimentarna, vendar nacionalna gibanja. V ugodnih okoli\u0161\u010dinah lahko hitro pridobijo zagon. Ne glede na to, kateri od teh ali drugih dejavnikov lahko igra klju\u010dno vlogo, se zdi, da to ni neuni\u010dljiv colos Ruske federacije.<\/p>\n

Fikcija je preprosto fikcija. Vendar pa so v\u010dasih njeni avtorji v svojih napovedih in hipotezah bolj natan\u010dni kot specializirani strokovnjaki. V novi knjigi ukrajinskega pisatelja Maxa Kidruka “Kolonija” dogodki poteka sredi XXII stoletja. Rusija (zdaj bo v svetu tega znanstveno fantasti\u010dnega romana ve\u010d kot stoletje lo\u010devanje dobe knjige od na\u0161e, je minila skozi vrsto diktatur, od katerih ena obstaja v \u010dasu dogodkov “Kolonije”, in celo izgubila \u0161tevilne ozemlja – Altai, Bashkortostan, Tatarstan. Ker pa je ohranila svoje jedro in veliko naravnih virov, je Rusija v tej razli\u010dici prihodnosti ta, ki ostaja skoraj glavni nagajalec miru, ki si \u0161e enkrat prizadeva za “vstani iz kolen”. In najbolj za\u017eeljene kos torte zanjo je seveda Ukrajina.<\/p>\n

To je samo umetni\u0161ka knjiga. A veliko ve\u010d vere v tak scenarij kot v zgodbo o “druga\u010dni”, demokrati\u010dni Rusiji nekje in enkrat po Putinu. \u010ce strokovnjaki pogosteje berejo starodavne klasike, bi se morda lahko izognili \u0161tevilnim te\u017eavam, tudi sedanji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Med \u0161tudijem v \u0161olskih letih punih vojn med Rimom in Kartujo v III-II stoletjih pred na\u0161im \u0161tetjem je avtor teh vrstic obi\u010dajno imel veliko ve\u010d so\u010dutja s kartuginsko stranjo. Morda zato, ker je izgubila, ali pa zaradi izjemnega Hannibala. V vlogi glavnega antijunaka so rimskega politika in oratorja Marcusa Portiusa Cata Starej\u0161ega dojemali s svojo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14551,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1088,23,70,3,66,31,26],"class_list":["post-14550","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-roman-lekhniuk","tag-rusija","tag-ruski-placanci","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-top-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14550","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14550"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14550\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14551"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14550"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14550"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14550"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}