{"id":14317,"date":"2023-03-22T18:45:02","date_gmt":"2023-03-22T18:45:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-03-to-ni-nasa-vojna-protokol-nesoglasja-med-madzarsko-in-ukrajino\/"},"modified":"2023-03-22T18:45:02","modified_gmt":"2023-03-22T18:45:02","slug":"to-ni-nasa-vojna-protokol-nesoglasja-med-madzarsko-in-ukrajino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-03-to-ni-nasa-vojna-protokol-nesoglasja-med-madzarsko-in-ukrajino\/","title":{"rendered":"“To ni na\u0161a vojna” \u2013 Protokol nesoglasja med Mad\u017earsko in Ukrajino"},"content":{"rendered":"

15. marca Mad\u017eari praznujejo obletnico pomladi narodov. Eden najpomembnej\u0161ih sloganov, ki je spremljal ta boj (v 1848-1849) je bil \u00bbZa na\u0161o in va\u0161o svobodo\u00ab. Po 175 letih ni sledi te pripovedi. “To ni na\u0161a vojna”, “to je vojna med dvema slovanoma”, “zaloge oro\u017eja in sankcije ne prispevajo k miru”. Tako mad\u017earski politiki govorijo o tem, kaj se dogaja na drugi strani vzhodne meje.<\/p>\n

Pomemben simbol mad\u017earske politike do Ukrajine je bilo nedavno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Potekala je 24. februarja 2023, obletnica napada Rusije na Ukrajino. Mad\u017earsko je zastopal minister za zunanje zadeve in zunanje zadeve Peter Szijj\u00e1rt\u00f3. Sedla je poleg ukrajinskega ministra Dmytra Kulebe. Za to pa ne bi vedeli s fotografij, objavljenih na ministrovih dru\u017ebenih omre\u017ejih. To je zato, ker so bili urejeni tako, da Szijj\u00e1rt\u00f3 sosed ni bil viden. Bolj opaziti so bile naslednje vrstice, v katerih je bilo mogo\u010de videti zlasti veleposlanika Ukrajine pri ZN Sergiy Kyslytsya.<\/p>\n

<\/div>\n

Minister Szijj\u00e1rt\u00f3, tako kot vsak \u010dlan mad\u017earske vlade, poziva k takoj\u0161nji prekinitvi vojne, prekinitvi ognja in mirovnim pogajanjem. Nov leitmotif je bila trditev, da ni drugega na\u010dina, da bi \u00bbre\u0161ili \u010dlove\u0161ka \u017eivljenja, razen miru\u00ab. Sama vojna velja za enako slabo za Mad\u017earsko, Evropo, Rusijo in Ukrajino. Kot je v New Yorku naznanil sekretar Szijj\u00e1rt\u00f3, to ni \u00bbnogometna tekma, s kateri bi dr\u017eali prste na obeh straneh\u00ab.<\/p>\n

Kaj je ustvarilo “destabilizacijo”<\/strong><\/p>\n

\u017de ve\u010d kot leto dni sli\u0161imo, da dobava oro\u017eja Ukrajini odla\u0161a konflikt. \u010ce je to res, zakaj so zaloge oro\u017eja Poljski leta 1920 tako pomembne za mad\u017earski zgodovinski spomin? Odlo\u010ditev o prepovedi tranzita oro\u017eja preko mad\u017earskega ozemlja je komentiral nekdanji namestnik direktorja Centra za vzhodne \u0161tudije Mateusz Gniazdowski: “Na Poljskem ne bo ve\u010d mogo\u010de prikriti zgodbe o dobavi zarjavelega streliva iz Chepela leta 1920.”<\/p>\n

Dobesedno, te dostave so imele tudi u\u010dinek potencialnega nadaljevanja vojne, ki navsezadnje ni bila mad\u017earska. Govoriti o miru vedno znova ima enako u\u010dinkovitost in prepri\u010dljivo mo\u010d kot izjave na razli\u010dnih lepotnih tekmovanjih: lepe besede, vendar brez pomenu. “Svet ni institucija za izpolnjevanje \u017eelja,” je zapisal John Green. Potrebujemo zelo konkretne ukrepe na poti k enotnosti z Ukrajino in zahodnoevropsko enotnost.<\/p>\n

Medtem se Mad\u017eari nedvoumno postavijo na napa\u010dno stran zgodovine ob za\u010detku tretje svetovne vojne po Viktorju Orb\u00e1nu. Premier bi se verjetno odzval, da je “na mad\u017earski strani zgodovine”.<\/p>\n

Zadnji\u010d, ko sem objavil na portalu Nowa Europa Wschodnia<\/em> decembra 2021. Potem sem Napisal<\/a>, da je “nedavni vrh Vi\u0161egradske skupine v Budimpe\u0161ti dokazal, da Mad\u017earska ni predvidljiv in zanesljiv partner. Njena politika v regiji spominja na izvajanje vizije Kremlja in ni blizu natovim zajcim.” Dodal sem, da je “pri gradnji varnostnega sistema v regiji Mad\u017earska postala nepredvidljiva dr\u017eava, saj vse bolj igra igro destabilizacije v politi\u010dni praksi”. Po objavi besedila, tudi o Onet.pl<\/em> predsednik odbora za zunanje zadeve mad\u017earskega parlamenta Zsolt Nemeth je javno zapisal, da sem napisal kot “kot da bi \u017eelel destabilizirati regijo”.<\/p>\n

Nekoliko paradoksalno je, da se je to besedilo pojavilo dva meseca pred za\u010detkom vojne. In ka\u017ee, da je mad\u017earska politika v regiji resni\u010dno podobna unov\u010devanju vizije Kremlja: obto\u017eevanje Nata za olaj\u0161anje izbruha vojne, ohranjanje tesnih odnosov z Rusijo, izsiljevanje z vetom na sankcije, pomo\u010d Ruski mednarodni investicijski banki pri obhajanju sankcij, ve\u010d obiskov vodja mad\u017earske diplomacije v Rusiji in nedavnega (13. februarja) Belorusiji. Peter Szijj\u00e1rt\u00f3 je v Minsku kritiziral politiko eu o sankcijah. To je slika sodobne mad\u017earske politike.<\/p>\n

Glede na to, kak\u0161na formula bo Ukrajina nik\u0161la iz vojne \u2013 o Budimpe\u0161ti ne razpravljamo. Prvi\u010d, prekinitev ognja in za\u010detek mirovnih pogajanj, vse ostalo pa bo “re\u0161eno kasneje”, brez predpogojov. V mad\u017earski pripovedi Ukrajina ni tema, ki odlo\u010da o svoji usodi. To je le orodje v rokah ve\u010djih igralcev, zlasti Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike. To je nedavno v intervjuju za portal nakazil minister za nacionalno obrambo Christoph Salai-Bobrovnicki Kazalo<\/em>, objavljeno 13. marca. V tem je navesti, da “Ukrajina ne more odlo\u010dati o svoji usodi, o tem bodo odlo\u010dali drugi. Brez odlo\u010ditve ZDA ne bo miru, vsi to \u017ee vedo.\u00ab. Vklju\u010devanje celotnega Zahoda v vojno danes bo naredilo mir nemogo\u010de \u2013 tako bi ga bilo treba razumeti dobesedno.<\/p>\n

Med nedavnim govorom na otvoritvenem zasedanju mad\u017earske gospodarske zbornice (9. marca) je Viktor Orb\u00e1n dejal, da poljska in britanskaRaina bo voja\u0161ko, varnostno in gospodarsko tvorila gospodarski prostor. Po njegovem mnenju bo ve\u010dja od Francije in Italije, druga pa je nem\u010dija v Evropi. Njena podpora bo ogromna populacija ozemlja: 60-70 milijonov ljudi. Ta izjava je del trenutne razprave na Poljskem o mo\u017enosti, da se dana\u0161nje poljsko-ukrajinsko sodelovanje spremeni v resen politi\u010dni projekt. Vendar pa to ugibanje pu\u0161\u010dam za sabo z osredoto\u010danjem na matemati\u010dno razse\u017enost.<\/p>\n

Vpra\u0161anje je, kako Orban \u0161teje te milijone. Govori o 40 milijonih Poljskih \u2013 \u0161tevilki, ki jo pogosto najdemo v primeru na\u0161e dr\u017eave. Kaj pa Ukrajina? Mad\u017earski premier izjavlja: \u00bbNe vemo, koliko bo ostalo od Ukrajine – naroda z dvajsetimi, morda tridesetimi milijoni.\u00ab Po statisti\u010dnih podatkih, ki jih je Predlo\u017eil Tadeusz Olshansky v komentarju Centru za vzhodne \u0161tudije, je prebivalstvo Ukrajine (brez Krima) od 1. decembra 2019 zna\u0161alo 42 milijonov. Kaj se bo zgodilo z 10-20 milijoni ljudi? Bodo izginili? Bodo izhlapeli? To je navsezadnje skoraj polovica naroda. Seveda mad\u017earski premier ne pomeni, da ta \u0161tevilka vklju\u010duje le begunce, saj jih je po podatkih ZN od 7. marca 2023 manj kot 4,9 milijona. Kaj pa ostalo?<\/p>\n

V \u010dem je smisel vsega tega?<\/strong><\/p>\n

Zakaj gre Mad\u017earska proti Zahodu? Zakaj je treba podpisati protokol o nesoglasju z Budimpe\u0161to za skoraj vsako dejanje v korist Ukrajine? Zakaj Mad\u017earska v vseh primerih odla\u0161a z ratifikacijo \u0161iritve Severnoatlantskega zavezni\u0161tva na ra\u010dun \u0160vedske in Finske? Sprva so to pojasnili s tem, da je treba sprejemati zakone, ki mad\u017earsko zakonodajo pribli\u017eujejo evropskemu pravu, da bi pove\u010dali mo\u017enosti za odklepanje sredstev EU. Ko so bili razumni razlogi iz\u010drpani, je bila poslana parlamentarna delegacija \u0161tirih poslancev na \u0160vedsko in Finsko. Njena naloga je bila, da dejansko vodi izobra\u017eevalna pogajanja s krogi, ki so podvomila v kakovost pravne dr\u017eave na Mad\u017earskem.<\/p>\n

Viktor Orb\u00e1n je na vrhu ve\u010dgradske skupine novembra 2022 v Kosicah \u017ee obljubil, da bo parlament takoj razmislil o ratifikaciji \u0161iritve Nata na spomladanskem zasedanju parlamenta. Izjave o skoraj\u0161njem sprejetju potrebnih dveh zakonov so se sli\u0161ale znotraj vladajo\u010de koalicije Fidesz-KDNP<\/em>. Zanimivo je, da je dva dni po vrhu v Bukare\u0161ti Devet v Var\u0161avi (22. februarja) premier Orb\u00e1n nepri\u010dakovano nakanil, da je v strankarskih krogih vse ve\u010d odboja, da sprejmejo dr\u017eave, ki naj bi Mad\u017earsko ve\u010dkrat nepravi\u010dno obto\u017eile Nata. Zato je zamisel o po\u0161iljanju delegatov na \u0160vedsko in Finsko, da bi odgnali te dvome.<\/p>\n

Kot se je izkazalo 14. marca, do kon\u010dnega glasovanja, ki je bilo predvideno in navedeno v razporedu na spletni strani parlamenta za 20.-24. marec, ne bo. Preprosto je bilo preklicano. Ta gesta potrjuje vse predpostavke, da bo postopek zapoznel. Poleg Mad\u017earske je tudi Tur\u010dija, vendar govorimo o dr\u017eavi \u010dlanici Evropske unije, ki za razliko od Ankare ni zahtevala nobenih zahtev do \u0160vedske in Finske.<\/p>\n

Poleg tega na Mad\u017earskem kljub letu dni vojne \u0161e vedno velja Orb\u00e1nov odlok, da se zahodno od Donave ne more zgraditi nobenih natov. To pomeni, da je vsaka prisotnost vojakov Nata ob meji z Ukrajino mogo\u010da le kot “ne-stalna”.<\/p>\n

Kako pojasniti vse te re\u0161itve? Pravzaprav obstaja le ena razlaga \u2013 nesmilost, da bi nagajili Rusiji. Zaradi politike Mad\u017earske je visegradska skupina dejansko prenehala obstajati. Medtem je bila to organizacija, ki je leta ostala glavnina regionalnega sodelovanja. Od tujih voditeljev se mad\u017earski premier sestaja predvsem z avstrijskim kanclerjam in srbskim predsednikom. V strukturah Nata Budimpe\u0161ta ne velja ve\u010d za zaupanja vrednega partnerja. Polo\u017eaja ne olaj\u0161ajo \u010distke, ki se v mad\u017earski vojski dogajajo \u017ee dva meseca.<\/p>\n

Mad\u017earska se redno odstranjuje iz strate\u0161kega misli zahoda, njen pristop k vojni je, kot da bi bil zunaj Evrope. Vendar Pa Evropa ni prepri\u010dala ve\u010dine sveta, da je polna vojna v Ukrajini, ki jo vodi Rusija, nekaj posebno pomembnega. Nekaj za gledati in ukrepati z veliko skrbjo. Vendar celo sklicevanje na stali\u0161\u010de, ki prevladuje v neevronski regiji, \u0161e vedno ni zadosten izgovor za izpodbijanje skupne politike Zahoda. Najprej zaradi mo\u010dnih politi\u010dnih in gospodarskih vezi.<\/p>\n

Na mirovnih konferencah, ki so potekale po dveh svetovnih vojnah, mad\u017earske delegacije kot predstavniki izgubljene dr\u017eave niso imele pravice glasovanja. Prav nad njihovimi glavami so se sprejemale odlo\u010ditve o novih oblikah meja. Zasledovanje politike, ki jo je mogo\u010de opisati kot “psevdo-pacifisti\u010dno” ali “psevdo-nevtralno”, Mad\u017earska ne \u017eeli povedati, na kateri strani mize lahko sedi. Obenem Mad\u017eari poudarjajo, da se Ukrajina ne bo mogla sama odlo\u010diti , zato se ne bodo nau\u010dili nobenih lekcij iz lastne zgodovine. Obsodba v Budimpe\u0161ti se stisne do stava, da bo Rusija iz te vojne iznikla ne le pora\u017eena, ampak niti oslabljena. Poleg tega mad\u017earska javnost ne bo izvedela o te\u017eavah, s ki jih je Rusija soo\u010dila zaradi sankcij EU. Ker \u010de bi verjeli, da te sankcije nekako delujejo, potem bi se sesul pomemben steber vladnega komuniciranja. Po njegovem mnenju so za ve\u010d kot 25-odstotno inflacijo krive sankcije EU, ki so za ve\u010d kot 25-odstotno inflacijo, Putinove dr\u017eave pa ne \u010dutijo nobenih posledic. Paradoks je, da je bila februarja inflacija v Ukrajini nekoliko ni\u017eja kot na Mad\u017earskem.<\/p>\n

\u010ce vodja mad\u017earske diplomacije meni, da se zdaj poteka spopad med ZDA in Rusi, bi lahko njeno dokon\u010danje privedlo do nove delitve Evrope na obmo\u010dja vpliva. Mad\u017earska upa, da bo Budimpe\u0161ta postala veliko mo\u010dnej\u0161a pri pripravi novega zemljevida vpliva. Vpra\u0161anje pa je, v kak\u0161ni “coni” se bo na\u0161el. V pripovedi o oblasti se Mad\u017earska nahaja na strani “miru”, zavezni\u0161tva, ki ga ni mogo\u010de opredeliti. Navsezadnje je njegov pripornik v Evropi, razen njih, le Vatikan. Med nedavnim obiskom predsednika odbora za zunanje zadeve Kitajske komunisti\u010dne partije Wang Yija v Budimpe\u0161ti (19. februarja) sta tako on kot Peter Szijj\u00e1rt\u00f3 dejala, da sta pripravljena sodelovati \u00bbz mirom ljube\u010dimi dr\u017eavami\u00ab. Nekaj dni kasneje je bil objavljen kitajski na\u010drt za dosego miru med Rusijo in Ukrajino.<\/p>\n

Dovolj je biti “majhna dr\u017eava”<\/strong><\/p>\n

Mad\u017earska verjetno pri\u010dakuje, da bo njeno stali\u0161\u010de, ki ga danes dojemamo kot “proti sedanjemu”, s\u010dasoma priznano kot edini glas razuma v Evropi. Ta teza temelji na predpostavkah, da je bila mad\u017earska pravi\u010dnost v razmerah z migracijsko krizo leta 2015 \u017ee priznana. Spomnimo, da je Evropska unija nedvoumno kritizirala gradnjo ograje na srbsko-mad\u017earski meji, leta kasneje pa je Bruselj priznal, da imajo dr\u017eave pravico do zatekanja k tak\u0161nim ukrepom.<\/p>\n

Mad\u017earska igra “all-in” in na zemljevidu postavi svoj sloves. Ne gre le za zavezni\u0161tvo s Putinom, \u0161e posebej, ker, kot ka\u017eejo statisti\u010dni podatki, ogljikovodiki iz Rusije \u0161e zdale\u010d niso tako privla\u010dni, kot je obljubljeno (4. marec, \u010dasopis N\u00e9pszava<\/em> poro\u010dali, da bi Mad\u017earska prihranila 265 milijard forintov ali ve\u010d kot 3 milijarde zlotov, \u010de bi kupila plin na trgu). Blokiranje pogovorov Evropske unije z Ukrajino in Komisijo Nato-Ukrajina prav tako ne prispeva k izbolj\u0161anju polo\u017eaja mad\u017earske manj\u0161ine v transkarpatski regiji, ki naj bi bila od leta 2014 v sredi\u0161\u010du napetosti med Budimpe\u0161to in Kijevom.<\/p>\n

Mad\u017earska ima prilo\u017enost, da kon\u010dno kon\u010da vlogo “male dr\u017eave”, ki jo igra in s katero se Orb\u00e1n ne more skleniti, glede na to, da je post-trianonovska realnost izredno nepo\u0161tena. V tem smislu je to prevoj, o stali\u0161\u010du Budimpe\u0161te pa bomo razpravljali \u0161e vrsto let. Kako se bo ta politika kon\u010dala, bo odvisno od razvoja voja\u0161kega polo\u017eaja.<\/p>\n

Prevod iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n

Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n

Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina – EU: vro\u010d konec pogajanj, – pobeci od izbor, Eastern partnership after Arab revolutions, In the crooked mirror, Preziran, Lukashenko u rata sa Putinom, Izmedu Moskve i Kijeva, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluostrana straha, Ukrajina izmislila na Eisu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali razpravljati o zgodovini, Minsk brezmi\u010dno<\/em><\/p>\n

Prvotni naslov \u010dlanka: To nie nasza wojna<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

15. marca Mad\u017eari praznujejo obletnico pomladi narodov. Eden najpomembnej\u0161ih sloganov, ki je spremljal ta boj (v 1848-1849) je bil \u00bbZa na\u0161o in va\u0161o svobodo\u00ab. Po 175 letih ni sledi te pripovedi. “To ni na\u0161a vojna”, “to je vojna med dvema slovanoma”, “zaloge oro\u017eja in sankcije ne prispevajo k miru”. Tako mad\u017earski politiki govorijo o tem, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14318,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[122,8,77,752,371,66,31,26,784,35],"class_list":["post-14317","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-eu","tag-madzarska","tag-nato","tag-peter-szijjarto","tag-rusko-zunanje-ministrstvo","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-top-novice","tag-victor-orban","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14317","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14317"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14317\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14317"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14317"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}