{"id":14194,"date":"2023-03-19T12:27:02","date_gmt":"2023-03-19T12:27:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-03-deputinizacija-denazifikacija-nemcije-sergej-stelmakh-o-nurnbergu-politiki-spomina-in-razduhovalnika\/"},"modified":"2023-03-19T12:27:02","modified_gmt":"2023-03-19T12:27:02","slug":"deputinizacija-denazifikacija-nemcije-sergej-stelmakh-o-nurnbergu-politiki-spomina-in-razduhovalnika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-03-deputinizacija-denazifikacija-nemcije-sergej-stelmakh-o-nurnbergu-politiki-spomina-in-razduhovalnika\/","title":{"rendered":"Deputinizacija = Denazifikacija Nem\u010dije? Sergej Stelmakh o N\u00fcrnbergu, politiki spomina in razduhovalnika"},"content":{"rendered":"<p>Kak\u0161na je nem\u0161ka politika spomina? Kak\u0161en je skupni odnos Rusije in Nem\u010dije do Ukrajine? V koli meri je Nem\u010dija pripravljena zatiskati o\u010di proti zatrtju proti demokraciji v korist svojega severnega zaveznika?<\/p>\n<p>V novi \u0161tevilka &#8220;Brez bromine&#8221; \u2013 Doktor zgodovinskih znanosti, glavni raziskovalec In\u0161tituta za svetovno zgodovino Nacionalne akademije znanosti Ukrajine, specialist za teoreti\u010dne probleme zgodovine, tuje historiografije in zgodovine Nem\u010dije XIX-XX stoletja Sergej Stelmakh. Govorimo o denazifikaciji Nem\u010dije, njenem stali\u0161\u010du o podpori Ukrajini in pacifizmu nem\u0161ke dru\u017ebe.<\/p>\n<div id=\"videoAdvWrapper1560060\"><\/div>\n<p style=\"text-align: center;\">\n<div class=\"responsive-embed\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\"><iframe loading=\"lazy\" title=\"\u0414\u0435\u043f\u0443\u0442\u0456\u043d\u0456\u0437\u0430\u0446\u0456\u044f = \u0414\u0435\u043d\u0430\u0446\u0438\u0444\u0456\u043a\u0430\u0446\u0456\u044f \u041d\u0456\u043c\u0435\u0447\u0447\u0438\u043d\u0438? \u041d\u044e\u0440\u043d\u0431\u0435\u0440\u0433, \u043f\u043e\u043b\u0456\u0442\u0438\u043a\u0430 \u043f\u0430\u043c\u2019\u044f\u0442\u0456 \u0442\u0430 \u043f\u0430\u0446\u0438\u0444\u0456\u0437\u043c | \u0421\u0435\u0440\u0433\u0456\u0439 \u0421\u0442\u0435\u043b\u044c\u043c\u0430\u0445\" width=\"500\" height=\"281\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/lD7uPsE2oNQ?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<p><em style=\"box-sizing: border-box;\">Program &#8220;Brez broma&#8221; \u2013 skupni projekt za nas in revijo <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/localhistory.org.ua\/\" style=\"box-sizing: border-box; color: rgb(49, 58, 72); outline: 0px; text-decoration-line: none; transition: all 0.3s ease 0s; box-shadow: rgb(153, 153, 153) 0px -1px inset;\">&#8220;Lokalna zgodovina&#8221;<\/a>, v katerem tedensko razpravljamo o zapletenih zgodovinskih temah.<\/em><\/p>\n<p align=\"center\" style=\"box-sizing: border-box; margin: 0px 0px 20\"><span style=\"box-sizing: border-box; font-weight: 700;\">***<\/span><\/p>\n<div>\n<b>\u010ce govorimo o Nem\u010diji in njeni zgodovini po drugi svetovni vojni, potem pripisujemo velik pomen tako imenovani politiki spomina. Ta izraz se razume kot veliko razli\u010dnih stvari. Kak\u0161na je nem\u0161ka politika spomina in kako se razlikuje od politike &#8220;premaganja preteklosti&#8221;?<\/b><\/div>\n<p>Politika spomina, skupaj z demokracijo in antifa\u0161izmom, so klju\u010dni stebri po vojni nem\u0161ke dru\u017ebe. Po drugi svetovni vojni, ko je bilo treba zgraditi demokrati\u010dne institucije, so morali nekaj narediti glede nacionalsocialoisti\u010dne preteklosti. Vendar se moramo spomniti, da sta bili od leta 1949 dve Nem\u010diji \u2013 Zvezna republika Nem\u010dija in Nem\u0161ka demokrati\u010dna republika. Procesi v Nem\u010diji in GDR so se razhajali, \u010deprav so imeli \u0161tevilne podobnosti.<\/p>\n<p>Nem\u010dija je bila v treh okupacijskih conah &#8211; ameri\u0161ki, britanski in francoski, GDR &#8211; v sovjetski. V prvih po vojnih letih je oblikovanje politike spomina v Nem\u010diji izvajala okupacijska sila, torej Ameri\u010dani, Britanci in Francozi. Pomnilni\u0161ka politika v tem primeru je zapleten postopek, ker je bil na ve\u010d nivojih. Najprej gre za kaznovanje zlo\u010dincev za storjene zlo\u010dine. Drugi\u010d, predvidevala je oblikovanje institucij, ki so odgovorne za javni spomin, to je za dolo\u010deno soglasje, ki bi ga bilo treba razviti v dru\u017ebi v skladu s totalitarno, protidemokratiko preteklostjo.<\/p>\n<p>Od leta 1945 je bila glavna naloga zaupcev, torej okupacijskih sil v zvezi z Nem\u010dijo, kaznovanje zlo\u010dincev. Najbolj znana so n\u00fcrnbergska sojenja, ki so potekala v \u010dasu 1945-1946. Bilo pa je \u0161e veliko drugih procesov, povezanih s kaznovanje vojnih zlo\u010dincev. Najprej tisti, ki so sodelovali v kazenskih strukturah &#8211; SS, Gestapo, \u010dlani skupin Einsatz, ki so neposredno zagre\u0161ili zlo\u010dine, umore civilistov. Stra\u017earjem v koncentracijskih tabori\u0161\u010dih so sodili zlasti med znamenitim dahavskih preizku\u0161njah. \u0160tevilni ti postopki so potekali v okviru pravne ureditve zavezni\u0161tev, torej Ameri\u010danov, Britancev in deloma Francozov.<\/p>\n<p>Vendar pa so se zana\u0161ali predvsem na obnovo demokrati\u010dne Nem\u010dije. Ideolo\u0161ko je bilo najpomembnej\u0161e ustvariti podlago demokrati\u010dne dru\u017ebe in zagotoviti, da bo nem\u0161ka dru\u017eba sama premagala nacionalsocialisti\u010dno preteklost. Zato je bilo treba pritegniti lokalno osebje.<\/p>\n<p>Proces denazifikacije, temu bomo tako na\u0161teli, je bil povsem heterogen in v mnogih pogledih nasprotoval. Od leta 1951 so bili vsi sodni postopki v Nem\u010diji preneseni na nem\u0161ke pravosodne organe. \u0160tevilni Nemci so izrazili nezadovoljstvo z dejstvom, da so proces kaznovanja tako imenovanih vojnih zlo\u010dincev izvedle zmagovite dr\u017eave. V dru\u017ebi so bila raz\u0161irjena mnenja, da zmagovalci niso mogli objektivno oceniti, kako mo\u010dna je krivda nekaterih ljudi v procesu zagre\u0161itve kaznivega dejanja. Zelo pogosto je bilo misliti, da so bili ti ljudje preprosto zavedeni z nacionalsocialoisti\u010dno propagando.<\/p>\n<p>Pomembno vlogo je imelo nem\u0161ko katoli\u0161ko duhovnikinje. Prevzeli so funkcijo legitimne podpore vojnim zlo\u010dincem na sojenjih, prito\u017eili so se zlasti na \u010dlove\u0161tvo in usmiljenje. Mimogrede, delovali so precej uspe\u0161no. Kot primer je dejstvo, da so bili leta 1953 skoraj vsi vojni zlo\u010dinci, ki jih je n\u00fcrnbergsko sodi\u0161\u010de obsodilo, bodisi rehabilitirani bodisi izpu\u0161\u010deni.<\/p>\n<p>Zanimive to\u010dke in nem\u0161ki raziskovalci opozarjajo na to, da je so\u010dasno z protinirnbergsko gibanje, kot mu pravijo, obstajalo tudi gibanje, ki bi pokazalo, da se bo Nem\u010dija dr\u017eala demokrati\u010dnih na\u010del, tudi v sodnih postopkih. Toda osebje, ki je bilo uporabljeno v pravosodnem sistemu, so bili ve\u010dinoma isti sodniki, isti odvetniki, ki so neko\u010d aktivno sodelovali z nacionalsocialisti\u010dnim re\u017eimom.<\/p>\n<p>V za\u010detku 60. let je stal \u010duden polo\u017eaj, ko je bilo izpu\u0161\u010denih veliko ljudi, ki so aktivno ali zavestno sodelovali pri zlo\u010dinih nacionalsociaizma in so se za\u010deli ukvarjati z dru\u017ebenim delovanjem. Nekateri od njih so za\u010deli znova delati kot odvetniki, in\u017eenirji, birokratiZarez. Na eni strani bi to lahko razumeli, ker je bilo treba uporabiti mened\u017eerski in intelektualni potencial, ker druga ni bila ustvarjena. Toda to je bil element destabilizacije nem\u0161ke dru\u017ebe.<\/p>\n<p>V GDR so se procesi denazifikacije zgodili precej bolj togo ali celo bolj dosledno. Tam so bila koncentracijska tabori\u0161\u010da, kjer so obdr\u017eali nekdanje aktivne \u010dlane nacionalsocialisti\u010dnega gibanja. Obenem so v GDR potekali podobni postopki kot v Nem\u010diji. Nekdanje naciste so uporabljali tudi v praksi, predvsem \u0161tevilni zdravniki, ki so bili zamaskirani s svojim sodelovanjem v nehumanih poskusih, mirno nadaljevali prakso, \u010deprav ne za dolgo \u2013 10 let po vojni. V prvi fazi je bila osnova politike v GDR antifa\u0161izem.<\/p>\n<p>\u010ce pove\u0161 suhe \u0161tevilke: 36 tiso\u010d sojenja vojnim zlo\u010dincem je bilo izvedenih. Okoli 166 tiso\u010d ljudi je bilo na pridihu. Paradoks je in nem\u0161ki raziskovalci na to opozarjajo, da je od \u0161tevila obsodb samo okoli 6600 ljudi prejelo obsodbo krivde. Ve\u010dina je bila opro\u0161\u010dena ali je prejela pogojno kazen.<\/p>\n<p>Torej, to je bila prva faza tega, kar smo poimenovali politika spomina. \u010ceprav se je v tem \u010dasu imenovalo &#8220;premagovanje preteklosti&#8221;. Ker je bilo treba razviti dolo\u010deno soglasje v nem\u0161ki dru\u017ebi. Bile so \u0161e nekatere druge zanimive to\u010dke, ki so povezane tudi s temi \u2013 in elementom psiholo\u0161ke travme.<\/p>\n<p><b>G. Sergey, to je pravzaprav zelo zanimivo, saj si nekako predstavljamo proces denazizacije Nem\u010dije, verjetno mo\u010dnej\u0161i. Ker v Ukrajini dolgo \u010dasa pravijo, da so izku\u0161nje denazifikacije Nem\u010dije lahko koristne v prihodnosti, ko govorimo o deputinizaciji Rusije. Lahko primerjamo ta dva polo\u017eaja? Ali sta lahko Jaspersove izku\u0161nje in &#8220;premagovanje preteklosti&#8221; res koristna za Rusijo, da se znebi vseh metastaz ne le Putinovega re\u017eima, ampak tudi re\u017eimov prej\u0161njih?<\/b><\/p>\n<p>Vi, kot zgodovinar, razumete, lahko primerjamo vse. Toda na strokovni ravni moramo biti jasni o tem, kako je ta primerjava mogo\u010de, ali ne primerjamo hruske z jabolkom in kak\u0161en je namen te ali te primerjave.<\/p>\n<p>Zavezci, torej Ameri\u010dani, Britanci, Francozi, so imeli konsolidirano stali\u0161\u010de, da skupne krivde za zlo\u010dine, storjene med drugo svetovno vojno, ne moremo naneti na vse Nemce. &#8220;Kolektivno vino&#8221; ne obstaja. Nato je teoreti\u010dno to podvomil Karl Jaspers, ki je dejal, da lahko obstaja le kolektivna odgovornost, vendar je to bolj moralna odgovornost, ne pa politi\u010dna. Namesto tega je krivda lahko samo individualna, torej je treba pristopiti k vsakemu kaznivemu dejanju posebej. To stali\u0161\u010de je delila Anna Arendt. Ta teoreti\u010dni pristop je konsenza.<\/p>\n<p>Na\u010deloma tudi zdaj nih\u010de ne spra\u0161uje o tem posebnem kontekstu. To pomeni, da je krivda lahko samo individualna za zlo\u010dine, ki so posebej storjeni. In vpra\u0161anje kolektivne odgovornosti in ali obstaja ali ne, ali se lahko kolektivna odgovornost dodeli dolo\u010denim ljudem. Ta kategorija je popolnoma moralna.<\/p>\n<p>Obstajajo razli\u010dni prakti\u010dni ukrepi, povezani s temi dvema kategorijama \u2013 krivdo in odgovornostjo. Specifi\u010dna krivda vklju\u010duje to\u017ebo. \u010ce govorimo o kolektivni odgovornosti, potem je nujno, da dru\u017eba najprej razume, kak\u0161na je njena kolektivna odgovornost. Menim, da se bo ta koncept uporabljal po zmagi ruskemu ljudstvu in Rusiji kot celoti. Ne vidim \u0161e druge mo\u017enosti. Vsaj v politi\u010dnih in znanstvenih diskurzih.<\/p>\n<p><b>Lani je Timothy Snyder ne samo kritiziral nem\u0161ke politike spomina, temve\u010d je tudi podvomil v njeno odpravo glede na rusko-ukrajinsko vojno in stali\u0161\u010de Nem\u010dije o podpori Ukrajini. Kako je to stali\u0161\u010de dojemel Snyder v Nem\u010diji in ali so razumeli njegove obto\u017ebe?<\/b><\/p>\n<p>Snyder je veliko objavljen, tudi v nem\u0161kem jeziku tisk. Kako Nemci dojemajo o\u010ditke Timothyja Snyderja o politiki spomina, vam ne morem povedati, ker ne vidim razprave v nem\u0161kem akademskem okolju. Lahko posvjedim, kaj pravijo moji nem\u0161ki kolegi. Nekateri se Snyderju zdijo priljubljene in njegove misli pravilne, nekateri nem\u0161ki zgodovinarji ne marajo tega, kar pi\u0161e. Mislim, da ima Snyder prav, predvsem svoje izjave o nem\u0161ki politiki spomina.<\/p>\n<p>V obdobju pred tem so Nemci ustvarili izjemno mo\u010dne institucije za svojo politiko spomina. Na svetu ni niti ene dr\u017eave, ki bi se lahko pona\u0161ala s toliko institucijami, ki so bile ustanovljene v Nem\u010diji, nato pa je \u0161e naprej delovala v zdru\u017eeni Nem\u010diji. To je dr\u017eava, ki najbolj na svetu dodeljuje sredstva za politiko spomina.<\/p>\n<p>Obstaja ogromno javnih sredstev, ve\u010d mo\u010dnih institucij, ki se ukvarjajo s politiko spomina ali so povezane z njimi. Najbolj znani so In\u0161titut za sodobno zgodovino v MYongcheni, Anna Arendt In\u0161titut za \u0161tudij totalitarizma, In\u0161titut za \u0161tudij komunizma v Potsdamu. To temo raziskuje veliko znanstvenikov.<\/p>\n<p>Ampak tukaj je trenutek (in Snyder govori o tem): pomnilni\u0161ko politiko je treba nenehno pregledovati na podlagi najnovej\u0161ih znanstvenih raziskav. Imam vtis (mislim, da ima tudi Snyder), da je med akademsko zgodovinografijo in tistimi zgodovinskimi institucijami, ki se ukvarjajo s politiko spomina, obstajala vrzel.<\/p>\n<p>Po mojem mnenju obstaja dolo\u010den zamik tistih institucij, ki se ukvarjajo s politiko spomina, od akademskih raziskav. Velika koli\u010dina akademskih raziskav v Nem\u010diji je bila o drugi svetovni vojni, in o obdobju nacionalsociaizma, in o obdobju okupacije. Zaradi tega pa sodobni Nemci ne vedo skoraj ni\u010d o Nem\u010diji ali o dejanjih Nem\u010dije na okupiranih ozemljih med drugo svetovno vojno. To pomeni, da za Nemce ta zgodba sploh ne obstaja.<\/p>\n<p><b>Tudi na dru\u017einskem nivoju?<\/b><\/p>\n<p>To dokazujejo \u0161tevilke: leta 2015 je eden od temeljev, vklju\u010denih v politiko spomina, opravil raziskavo, 69 % Nemcev pa je dejalo, da njihovi predniki niso sodelovali v drugi svetovni vojni. To je kljub dejstvu, da obstaja velika mre\u017ea institucij, ki so namenjene ohranjanju pomnilni\u0161kih politik. Ob\u010dasno obstajajo zanimiva gradiva o obdobju nacionalsociaizma v \u0161tevilnih nem\u0161kih medijih.<\/p>\n<p>Odnos do nacionalsociaizma se je spremenil leta 1983, ko je minilo 50 let od njegovega za\u010detka, kot pi\u0161e avtoritativni nem\u0161ki zgodovinar Norbert Fry. \u010ce so pred tem verjeli, da je veliko ljudi nedol\u017enih \u017ertev, Trudili smo se da premjestimo krivce na Firera (oni su rekli, mi nismo krivi, mi smo \u017eeleli ne\u0161to dobro, ali se, u stvari, faustijsko zlo izkazalo), pa se od 1983. akcest u politiki secanja menjao: Nemci su se prestavili gledati na sebe za neduzne ucesce, i poceli su govoriti da je bilo mnogo suucesnika u odenim zlikovstv. Leta 1985 je takratni predsednik Richard von Weizs\u00e4cker celo priznal 8. maj kot dan zmage nad nacionalsocializmom. Pred tem se 8. maj v Nem\u010diji ni praznoval.<\/p>\n<p>Prej je bilo pri akademskih raziskavah in v spisih zgodovinarjev, ki so delali v \u0161tevilnih temeljih, ve\u010d pozornosti namenili politi\u010dni in dru\u017ebeni komponenti. Od poznih 80. let 20. To pomeni, kako so specifi\u010dni ljudje dojemali nacionalsociaizem, kako so sodelovali, kako se je spremenil njihov odnos do te politike.<\/p>\n<p>V teoriji se zdi, da po\u010dnemo vse in pravilno govorimo. V resnici pa se je izkazalo, da skoraj 70 % Nemcev verjame, da njihovi predniki niso sodelovali v drugi svetovni vojni. Torej, rezultat spominske politike je zavrnitev travmati\u010dne preteklosti, travmati\u010dne izku\u0161nje svoje generacije.<\/p>\n<p>Vzemimo sodoben primer. O pozivih k miru, ki se lahko sli\u0161ijo zdaj. Eden od voditeljev levic, dokaj znan funkcijor iz celice Porenje-Vestfalija, pi\u0161e, pravijo, spomnimo se, da so med drugo svetovno vojno Ameri\u010dani in Britanci s svojimi bombardiranji uni\u010dili civilno prebivalstvo Nem\u010dije. V tem primeru lahko primerjamo vojno v Ukrajini z drugo svetovno vojno?<\/p>\n<p>Sedanja generacija Nemcev nima malo ob\u010dutka za kolektivno odgovornost, se mi zdi. Ne \u017eelijo se privezati na preteklost, preteklost je zavrnjena. Mislim, da ni dobro, vidimo iz na\u010dina, kako se je Nem\u010dija odzvala na dogodke v Ukrajini \u2013 gre za neusmiljene spominske politike. Morda se moji kolegi ne bodo strinjali z mano.<\/p>\n<p><b>Toda nem\u0161ki kolegi ne morejo priznati, da je zaradi tak\u0161ne politike spomina Ukrajina v slepi to\u010dki za navadne Nemce. Spomnim se Annalene Berbok, ki je pri\u0161la v Moskvo pred polno invazijo in govorila o kolektivni odgovornosti do Sovjetske zveze, torej Rusov, ljudi v drugi svetovni vojni. Tu je vpra\u0161anje Ukrajine v tem trikotniku Nem\u010dija-Ukrajina-Rusija: kak\u0161en je skupni odnos Rusije in Nem\u010dije do Ukrajine? <\/b><\/p>\n<p>Za\u010deti moramo s sprejetjem Ukrajine v Nem\u010diji. Od XVI. stoletja je nem\u0161ko govore\u010di in evropski tisk nasploh pisal o kozakih, \u0161e posebej veliko med vojno Bohdana Khmelnytskega v letih 1648-1654. \u0160e ena stvar je, koliko ljudi bere ta tisk. Ukrajina ni bila terra incognita na zemljevidu Evrope. Veliko je bilo popotnikov, ki so povedali in posneli, kar so videli. Zlasti nem\u0161ki zgodovinar Johann Christian Engel (1770-1814) je obiskal Ukrajino, napisal je dela &#8220;Zgodbe o Halychu in Volodymyru&#8221; in &#8220;Zgodovina Ukrajine in ukrajinskih kozakov&#8221;.<\/p>\n<p>Toda tu je zanimiva to\u010dka: skozi katero optiko so dojemali Ukrajino? Prvi\u010d, zaradi poljskih vojn, ker ko je pri\u0161lo do kozakskih vojn, za Evropejci so potekali na ozemlju Poljske. Kasneje so Ukrajino dojemali predvsem prek moskovske optike.<\/p>\n<p>Na to temo si lahko preberete knjigo Andreasa Kappelerja \u00bbOd de\u017eele kozakov do de\u017eele kmetov\u00ab. V ukrajin\u0161\u010dini jo je leta 2022 objavila zalo\u017eba Litopys. VV analizi \u0161tevilnih poro\u010dil Ukrajine v nem\u0161kem, francoskem, angle\u0161kem tisku, v enciklopedijskih \u010dlankih, najbolj znane potovalne note tujih avtorjev.<\/p>\n<p>Pravzaprav je bil pogled na Ukrajino pred prvo svetovno vojno in tudi med tem naslednji: gre za barbarsko dr\u017eavo, njeni prebivalci so barbari, Ukrajina nikoli ni bila neodvisna politi\u010dna entiteta, gre predvsem za kmete, rodovitno de\u017eelo v Ukrajini&#8230; Standardni sklop znamk, zna\u010dilnih za evropsko dru\u017ebo, ki je na vzhod gledal kot na obmo\u010dje, ki ga je treba kolonizirati. Torej, da bi ti barbari civilizirali.<\/p>\n<p>Ta pogled na Ukrajino je v veliki meri ostal do prej\u0161njega leta. Ko komuniciram na ravni gospodinjstev z nekaterimi Nemci, \u0161e vedno \u010dutim dolo\u010deno cesarsko prevlado. Pravijo, da je Nem\u010dija zelo razvita dr\u017eava, Ukrajina pa dr\u017eava v razvoju. \u010ceprav smo zdaj na nekaterih podro\u010djih dve ali tri glave vi\u0161je. In na\u0161a \u017eeleznica, tudi med bombardiranjem, te\u010de pravo\u010dasno, ne zamuja dve ali tri ure. In &#8220;\u017eivimo v pametnem telefonu&#8221;, imamo vi\u0161jo stopnjo ra\u010dunalni\u0161kosti. Kar po\u010dnemo v Ukrajini v dveh ali treh sekundah v Nem\u010diji, mora pre\u017eiveti pol ure.<\/p>\n<p>Nemci so imeli enak cesarski odnos do Ukrajincev kot Do Rusov. Rusija je zanje velika cesarska dr\u017eava, \u017ee dolgo je predmet mednarodne politike. In pogosto je Nem\u010dija trpela zaradi Rusije ali obratno. Ni presenetljivo, da so Nemci identificirali vse \u017ertve 2. svetovne vojne predvsem z Rusi. To je miselna podoba, ki je nastala v Nem\u010diji v zvezi z Ukrajino.<\/p>\n<p>Druga to\u010dka je povezana s po vojnim obdobjem in tako imenovanim Ostpolitikom, ki so ga izvedli socialni demokrati pod vodstvom Willyja Brandta. Menili so, da je ta Ostpolitik uspe\u0161en, nespremenjujo\u010da in ki mu je bilo treba nenehno slediti. Dejstvo je, da je bilo sodelovanje s Sovjetsko zvezo v tem \u010dasu dejansko sodelovanje z Rusijo zanje. Prva stvar, ki je nastala potem, ko je Willy Brandt postal kancler in se je za\u010dela izvajanje te politike, so bili gospodarski oddelki, ki so za\u010deli razvijati trgovino z ZSSR. Najprej gre za energijo. Na primer, lahko se odpo\u0161limo za Sovjetsko zvezo, \u010de bomo trgovali z njo. Obojestransko koristno, seveda. Upalo se je, da bo s trgovino med njimi nekak\u0161no pribli\u017eovanje, kar naj bi omogo\u010dilo, da se spremeni druga svetovna vojna.<\/p>\n<p><b>Ampak tukaj je stvar kompromisa. Do kak\u0161ne mere je bila Nem\u010dija pripravljena zatiskati o\u010di proti zatrtju proti demokraciji v korist svojega severnega zaveznika?<\/b><\/p>\n<p>Bila je pripravljena zatisniti o\u010di na vse, saj je bila od 80. let 20.<\/p>\n<p>V die Zeitu se je pojavila zanimiva preiskava o tem, kako je bil Nord Stream 2 lobiral v Nem\u010diji. V \u010dlanku je navedeno, da je v letu 2017, po pripojitvi Krima, v \u010dasu kanclerja Merklove, ki je tudi aktivno lobiral za gradnjo tega plinovoda, ena od institucij, ki se ukvarjajo z energetskimi te\u017eavami (nahaja se v K\u00f6lnu), izvedla \u0161tudijo. In po njenih rezultatih so sklenili, da se bo z gradnjo Nord Stream 2 prihranilo 25 milijard evrov. Ko se je gradnja za\u010dela, je Nem\u010dija pritiskala na vse vrste dr\u017eav, ki so se posku\u0161ale upreti, zlasti na Dansko, s stavki, da Evropejci za vsak dan zamude pri uvedbi Nord Stream 2 izgubijo 25 milijonov evrov.<\/p>\n<p>Izkazalo se je, da je bil kupec te \u0161tudije Gazprom. Mimogrede, ta \u0161tudija je \u017ee izginila s strani zavoda, zdaj ni ve\u010d priljubljeno govoriti o tem. Toda ves ta \u010das so se te \u0161tevilke uporabljale, in neodvisni raziskovalci. Ameri\u0161ki strokovnjaki so \u017ee potrdili, da ta \u0161tudija ne dr\u017ei. Prihrankov v vi\u0161ini 25 milijard evrov ni bilo, saj gospodarski kazalniki \u2013 rast, padec tr\u017ene cene plina \u2013 niso bili upo\u0161tevani.<\/p>\n<p>Ali na primer, \u0161e ena dana\u0161nja informacija je \u017ee v Der Spiegelu. Robert Habeck, podpredsednik in minister za gospodarstvo Nem\u010dije, predlaga uvedbo pomo\u017enih pravil za nem\u0161ka podjetja. Eden od njih bi moral predpostavljati, da nem\u0161kih sestavnih delov, ki jih prodajajo azijskim dr\u017eavam, zlasti Azerbajd\u017eanu, Kazahstanu, Armeniji, ni mogo\u010de prenesti v Rusijo. Veliko nem\u0161kih podjetij je za\u010delo aktivno trgovati z azijskimi dr\u017eavami, obseg blaga z njimi raste za ve\u010d deset odstotkov v primerjavi s tem, kar je bilo. Iz nekega razloga pa ti deli in blago kon\u010dajo v Rusiji. Govorimo predvsem o elektronskih \u010dipih, ki imajo dvojni namen, saj se lahko uporabljajo tako v pralnih strojih kot tudi za opremo oro\u017eja. Nem\u0161ka podjetja s tak\u0161nimi odlo\u010ditvah niso zadovoljna, glede na zatiranje. Tukaj so konkretni rezultati, kako je Ostpolitik postal Realpolitik, kjer je upo\u0161teval lastne interese Nem\u010dije.<\/p>\n<p>Po 24. februarju se je stanje z inflacijo v Nem\u010diji poslab\u0161alolass, in to vpliva na razpolo\u017eenje nem\u0161kega prebivalstva. Ve\u010d kot 40 % Nemcev je za za\u010detek pogajanj tudi s kompromisom z Rusijo, ki ga je treba pritisniti na Ukrajino, prisiljenih za\u010deti pogajanja. To je posledica kratkoro\u010dne politike, ki je zavezala Nem\u010dijo, poceni nosilce energije postavila na plinsko iglo. Nemci pa so bili tako tihi, da so \u017eiveli. Kot da smo pozabili na nacionalsocialosko preteklost, nam je udobno, da dobivamo poceni energijo, smo dr\u017eava izvoznica, smo dr\u017eava v razvoju. \u017divimo udobno, zato ne bomo pozorni na vse drugo, zlasti na Poljsko, Ukrajino ali baltske dr\u017eave. Vse je vzhodna Evropa, vse so barbari, niso civilizirani, ne \u017eivijo tako kot mi&#8230;<\/p>\n<p><b>In to je sfera vpliva nekdanje Sovjetske zveze, Rusije sama. Mislim, da je med temi opredelitvami malo razlikovanja. Gospod Serhii, vendar moramo \u0161e vedno govoriti o dolo\u010deni dinamiki, dinamiki sprememb odnosa Nem\u010dije do Ukrajine v preteklem letu. Na za\u010detku veleposlanika so Melnyku rekli, da imate nekaj dni \u010dasa. Ukrajinsko veleposlani\u0161tvo pa se je obna\u0161alo zelo zanimivo. Ne pogovarjajmo se po zna\u010dilnostih, ampak zanimivi. In zdaj vidimo vedno ve\u010d podpore Nem\u010dije. Olaf Scholz iz goloba se postopoma spremeni v sokola. V sami Nem\u010diji zelo pogosto govorijo o spremembi obmo\u00e8ja. In ali lahko re\u010demo, da sodobna Nem\u010dija v zadnjih mesecih postopoma uni\u010duje svojo &#8220;pravo politiko&#8221; in oblikuje neko novo vizijo Vzhoda? <\/b><\/p>\n<p>Ne moremo si pomagati, da ne bi opazili dinamike pri spreminjanju odnosov do Ukrajine. To je razumljivo, saj je zdaj najve\u010dja vojna v Evropi po drugi svetovni vojni. Skoraj nemogo\u010de ga je ne opaziti, \u0161e posebej, ker je ta vojna povsem druga\u010dna, gre v \u017eivo. Prek medijev in dru\u017ebenih omre\u017eij smo takoj prejeli informacije, videli smo vse grozote, ki so se v Mariupolu, Bucha, blizu Vuhledarja, Bakhmuta, Soledarja.<\/p>\n<p>Kljub temu je Nem\u010dija klasi\u010dna postdr\u017eavna dr\u017eava, ki je tako ali druga\u010de, vendar je del svojih pristojnosti dala vseevropskim organom. Je \u010dlanica Evropske unije in Nata. Mednarodno pravo je osnova za obstoj sodobnega sveta. Dejstvo, da je Rusija kr\u0161ila mednarodno pravo v Nem\u010diji, je brez dvoma tudi med najve\u010djimi kritiki polo\u017eaja vlade Olafa Scholza in nasprotnikov dobave oro\u017eja Ukrajini. Na tak\u0161ne stvari ni mogo\u010de reagirati.<\/p>\n<p>Druga stvar je, da je bila zunanja politika Nem\u010dije pod Merklovo precej specifi\u010dna. Nem\u010dija nikoli ni bila vodilna pri prevzemu politi\u010dnih pobud. Gerhard Schroeder je enkrat zavrnil sodelovanje v koaliciji v Iraku. Na splo\u0161no pa so \u0161e vedno sledili splo\u0161nemu poteku EU.<\/p>\n<p>Merklova je neko\u010d na eni od konvencij CDU dejala, da je videti kot \u017eaba, ki je hibernirala. Njena celotna zunanja politika je bila prav to. O Merklovi je bilo re\u010deno, da je zahodna Nemka v zadevah notranje politike in vzhodnonem\u0161ko v zadevah zunanje politike. Iz nekega razloga se je odlo\u010dila, da putina najbolje pozna in razume. Morda zato, ker govori rusko. \u010ceprav pravijo, da Putin nem\u0161\u010dino pozna bolje kot Merklova Rusinja. Nem\u010dija v obdobju Merklove ni pokazala zunanjepoliti\u010dnih pobud.<\/p>\n<p>\u0160e ena pomembna to\u010dka, ki se je za\u010dela s Schroederjem, je zmanj\u0161anje Bundeswehra. V za\u010detku 90. let so nem\u0161ke oboro\u017eene sile na\u0161tevale 500 tiso\u010d ljudi in 2000 znanih Leopardov. Bundeswehr je zdaj v groznem stanju in to je posledica kroni\u010dnega neskladja. Sedanji obrambni minister Boris Pistorius posku\u0161a nekaj narediti.<\/p>\n<p>V skladu s pravili Nata mora vsaka dr\u017eava za ohranitev svoje vojske navesti 2 % bruto nacionalnega proizvoda. Nem\u010dija ni nikoli sledila temu pravilu. Najve\u010d so dodelili 1,25 ali 1,5 %. Ko so socialni demokrati leta 2017 \u0161li na volitve in so jim rekli, da je treba porabo pove\u010dati na 2 %, so odgovorili \u2013 zakaj bi to storili, to je napa\u010den korak. Odrekali so se mnogim stvarem, ki so jih potrebovali. Pistorius pravi, da je teh 2% najmanj.<\/p>\n<p>Ne pozabite, da je Rusija ves \u010das porabila za svoj obrambni prora\u010dun vsaj 6 % bruto nacionalnega proizvoda. In zato se je 24. februarja Nem\u010dija na\u0161la v situaciji, ko na eni strani nimajo prilo\u017enosti sprejemati kardinalnih odlo\u010ditev, po drugi strani pa obstaja precej velik strah, da \u010de se bo res za\u010dela velika evropska vojna, potem se Nem\u010dija nima kaj braniti, vojske ni. Prva nihanja nem\u0161ke vlade so sramotnih 500 \u010delad, ki jih je Christine Lambert obljubila, da bo ukrajini.<\/p>\n<p>Postopoma je ta proces izginil. Menim, da se je v veliki meri preselila pod vplivom dveh dejavnikov. To so ukrajinska vojska in Ukrajinci dokazali, da se lahko branijo in da ruska vojska ni druga vojska na svetu, ki je menda ni mogo\u010de premagati. To je herojski upor Ukrajincev. Drugi\u010d, obstaja zelo mo\u010dan pritisk zahodnih zajcev, zlasti Zdru\u017eenih dr\u017eav, pa tudi vzhodnih &#8211; Poljske in baltskih dr\u017eav.<\/p>\n<p>Tisak tudi v nem\u0161ki dru\u017ebi, je ne bi smeli podcenjevati. Lani je bilo veliko Nemcev odlo\u010denih pomagati Ukrajini, kolikor je le mogo\u010de, in ne le s podporo beguncem. V tem so naredili veliko, moramo se jim pokloniti. Treba pa je tudi zagotoviti oro\u017eje, \u017ee poleti pa je bilo re\u010deno, da je treba zagotoviti te\u017eko oro\u017eje &#8211; tanke, oklepnike.<\/p>\n<p>Drug dejavnik, povezan s spremembami med vojno, je stra\u0161en bombni napad, ki ga je Rusija za\u010dela zana\u0161ati na mirno ukrajinsko prebivalstvo, raketne napade na ukrajinski energetski sistem. Mislim, da je to prispevalo k spremembi polo\u017eaja Nem\u010dije, ker je pokazalo, da ta vojna ni v skladu s pravili, gre za vojno proti civilnemu prebivalstvu in to je vojna, kjer se z agresorjem ni mogo\u010de dogovoriti. To je prispevalo k spremembi retorike Olafa Scholza.<\/p>\n<p><b>Tako zanimivo, vemo, da je Evropo, zlasti Nem\u010dijo, presenetil herojski odpor Ukrajincev &#8211; tako voja\u0161kih kot civilnih. Pred kratkim so v Nem\u010diji izvedli sociolo\u0161ko raziskavo: &#8220;Kaj bi se zgodilo z vami, \u010de bi kdo napadel va\u0161o dr\u017eavo?&#8221; Samo 5 % Nemcev je bilo pripravljenih za oro\u017eje, 33 % bi nadaljevalo obi\u010dajno \u017eivljenje, 24 % pa bi od\u0161lo v tujino. Je nem\u0161ka dru\u017eba pacifisti\u010dna? In \u010de je tako, ali ni politika spomina to povzro\u010dila? <\/b><\/p>\n<p>Te raziskave javnega mnenja je treba obravnavati previdno. Nenehno se dr\u017eijo v Nem\u010diji. \u010cez nekaj \u010dasa lahko dobimo razli\u010dne \u0161tevilke, kar nas lahko tudi preseneti. \u010ceprav je to dolo\u010den barometer, ki mu moramo slediti.<\/p>\n<p>Pred tem smo govorili o politiki, o spremembi ob dosjejev v politiki. Vodilni socialni demokrati vse pogosteje govorijo, da so naredili napake glede Rusije in pravijo, da bi morali zgraditi mir v Evropi brez Rusije ali proti Rusiji. V ve\u010dini politi\u010dnih strank na Olympusu, z izjemo Alternative za Nem\u010dijo tujcev in lev, je bilo dose\u017eeno soglasje o tem vpra\u0161anju.<\/p>\n<p>Situacija z dru\u017ebo je veliko bolj zapletena. To ni posledica samo preteklosti Nem\u010dije, ampak tudi intelektualnega okolja te dr\u017eave. To je, kar imenujemo pluralizem, demokracija. Spomnimo se, koliko odprtih pisem je bilo lansko leto kanclerja Scholza.<\/p>\n<p>Slavna feministka Alice Schwarzer, ki je izdajatelj priljubljene revije Emma, je organizirala odprto pismo, ki so ga podpisali \u0161tevilni znani nem\u0161ki intelektualci. Bila so tudi druga pisma, ki so prosila za konec te vojne, ker, pravijo, nosi toliko nasilja. Da bi nekako olaj\u0161ali za\u010detek pogajanj. In da bi moral Scholz skupaj z Macronom posvetiti ve\u010d pozornosti diplomatskim korakom.<\/p>\n<p>Na eni strani so dejali, da je to stra\u0161na vojna, da so tako zaskrbljeni zaradi trpljenja ukrajinskega ljudstva in da v tej vojni ne vidijo mo\u017enosti. Po drugi strani pa so pozvali k tistim stvarem, ki so bile za nas popolnoma nesprejemljive.<\/p>\n<p>Razprava o tem, ali naj Ukrajino dobavi s te\u017ekim oro\u017ejem ali ne o\u017eivi, ko se je nem\u0161ka vlada odlo\u010dila, da bo ukrajini napotil tanke. Alice Schwarzer se je znova pojavila v areni, pridru\u017eila pa se ji je tudi slavna Sarah Wagenknecht, \u010dlanica Bundestaga iz Stranke lev. V za\u010detku februarja so izdali &#8220;manifest miru&#8221;, ki ga je po njih podpisalo 600 tiso\u010d ljudi. Nato so organizirali tako imenovane mirovne demonstracije, ki so potekale v Berlinu 25. februarja 2023. Vendar pa je k temu pri\u0161lo le 13 tiso\u010d ljudi. Med shodom je izbil \u0161kandal, ker so se manifestu pridru\u017eile \u0161tevilne desne stranke, vklju\u010dno z Alternativo za Nem\u010dijo in drugimi marginalnimi skupinami. Na samih demonstracijah so bile ruske zastave, iz nekega razloga pa ukrajinskih ni bilo. Ta celotna akcija je bila pravzaprav protiukrajinsko. &#8220;Levo stranko&#8221; je od izjave wagenknechta ogradil, kar je pripeljalo do razcepa. Wagenknecht bo ustvaril svojo politi\u010dno silo.<\/p>\n<p>Na splo\u0161no je ta &#8220;manifest miru&#8221; poziv k pogajanjem s Putinom, ta pogajanja pa so po mnenju avtorjev in podpisov nujna predvsem za konec vojne. Kako naj se kon\u010da, kak\u0161na bi morala biti ta pogajanja \u2013 o tem ne pi\u0161ejo. Gre le za to, da smo, pravijo, pacifisti, kar pomeni, da je vsaka vojna za nas nesprejemljiva.<\/p>\n<p>Gibanje je precej nevarno, vendar je po mojem mnenju veliko mo\u010dnej\u0161e intelektualno okolje Nem\u010dije nevarnej\u0161e, s tem je povezan svetovno znani filozof J\u00fcrgen Habermas. Spet je dostavil \u010dlanek v S\u00fcddeutsche Zeitung, to je njegov najljub\u0161i \u010dasopis.<\/p>\n<p><b>Habermas opozarja na 3. svetovno vojno.<\/b><\/p>\n<p>Habermas pripada temu, kar je sociolog Karl Manheim imenoval &#8220;prosto plavajo\u010da inteligenca&#8221;. Habermas je kar slavna oseba in \u010deprav je star 93 let, \u010de preberemo njegova besedila, razumemo, da je popolnoma inteligenten. To je \u010dlovek, ki je dolo\u010dena ikona za nem\u0161ke intelektualce in jasno je, da je njegov vpliv zelo mo\u010dan. Kljub bistvenim kritike, so bili tudi precej pozitivni odzivi na ta njegov \u010dlanek, ki se imenuje &#8220;Poziv k pogajanjem&#8221;.<\/p>\n<p>Zanj je vojna nesprejemljiva v vseh oblikah. Pi\u0161e pa, da je bila po drugi svetovni vojni, zlasti mednarodnih institucij, ZN prepovedana uporaba vojne kot sredstva za re\u0161evanje konfliktov, z izjemo pravice do samoobrambe. In tudi taka stvar, kot je &#8220;samo vojna&#8221;, je bila popolnoma odstranjena iz politi\u010dne uporabe. Pravi, da je to nepravi\u010dna vojna, agresivna, kr\u0161itev mednarodnih pravic, ki jo je Putin za\u010del. To pomeni, da protiukrajinsko teht ni. Pi\u0161e, da ima Ukrajina pravico, da se brani pred agresorjem.<\/p>\n<p>Ampak, kot pravijo, hudi\u010d je v podrobnostih. Habermas postavlja vpra\u0161anje: ali pri dobavi te\u017ekega oro\u017eja to prispeva k koncu vojne? Ali lahko Ukrajina na primer s tem oro\u017ejem premaga Rusijo? In kaj pomeni poraz Rusije? In ali zahodna dru\u017eba ni odgovorna za \u017ertve, ki bodo posledica uporabe zahodnega oro\u017eja? Je nem\u0161ka dru\u017eba odgovorna za te\u017eko oro\u017eje, ki ga je Nem\u010dija dobavljala in uporabljala v vojni na boji\u0161\u010du? In to je vpra\u0161anje, zaradi \u010desar intelektualci razmi\u0161ljajo: izkazalo se je, da smo Nemci vpleteni v umore, ki se dogajajo z dobavo oro\u017eja. Obstaja izkrivljanje konceptov.<\/p>\n<p>\u010ceprav je iz mednarodnega prava povsem jasno: \u010de dobavljate oro\u017eje, niste neposredni udele\u017eenci vojne. In potem obstaja filozofski premislek o tem, ali smo odgovorni? In kje so rde\u010de \u010drte, ki jih lahko pre\u010dkamo? Zdaj smo se odlo\u010dili, da ukrajino oskrbimo s tanki. Zdaj pa ukrajinski predsednik in nekdanji ukrajinski veleposlanik Andriy Melnyk zahtevata borce. Torej se samozavestno gibljemo proti tretji svetovni vojni in, kot pi\u0161e, jedrski vojni.<\/p>\n<p>Potem trdi, ali mi, zahodna dru\u017eba, nosimo odgovornost? Ali ne bi morali govoriti tudi o miru, \u010de smo dobavitelji oro\u017eja in s tem neposredni udele\u017eenci tega voja\u0161kega konflikta? V tem primeru imamo tudi pravico govoriti o mirovnih pogajanjih, ne samo o Zelenskem in Ukrajini. Pravzaprav je to filozofska igra o ideji, da bi se moral Zahod prisiliti Zelenskyja in Ukrajince, da se pogajajo.<\/p>\n<p>Habermas v \u010dlanku spra\u0161uje: kaj je zmaga? Ali naj se premaknemo na meje 24. februarja 2022 ali naj bo to preobrazba Rusije kot dr\u017eave? Natove dr\u017eave pa so po njegovem mnenju naredile napako, ko sprva niso zadale jasnega cilja za to vojno.<\/p>\n<p>In kon\u010dno, kaj je zna\u010dilno za J\u00fcrgena Habermasa: Ukrajine kot take ni v njegovem besedilu. Pi\u0161e o vojni v Ukrajini, ne pa o Ukrajini. Ponovno ponavlja svojo mantro, da je Ukrajina postala neodvisna najpozneje med vsemi evropskimi narodi. To je, za njega bolj kot Oder, ni\u010d ne obstaja. Tukaj smo, Zahod, ampak vzhod Evrope. Po mojem mnenju so to zelo nevarne stvari, ki jih proizvedejo intelektualci tak\u0161ne ravni, kot je Habermas.<\/p>\n<p>Ne vidim veliko podpore Habermasu. Obstajalo je celo ve\u010d \u010dlankov vodilnih nem\u0161kih profesorjev z navedbami, da Habermas sploh ne pozna zgodovine vzhodne Evrope in preprosto mu ni prav, da pi\u0161e o tem, saj o tem omaja njegov ugled znanstvenika. Habermasov \u010dlanek bo prebrala dolo\u010dena kategorija nem\u0161kega prebivalstva. Sarah Wagenknecht in Alice Schwarzer poslu\u0161ata ve\u010d.<\/p>\n<p><b>Lani ste zapisali, da vas Nem\u010dija spominja na nem\u0161ki \u017eelezni\u0161ki vlak, ki se zelo po\u010dasi premika proti kon\u010dnemu cilju. Na vsaki vmesni postaji so rde\u010de \u010drte, ki jih premaga po\u010dasi in s krek. In postavil si retori\u010dno vpra\u0161anje: Ne vem, v \u010dem je problem \u2013 ali je na sami cesti ali pri strojnicah? Lahko odgovori\u0161 na to vpra\u0161anje? <\/b><\/p>\n<p>Res je bilo retori\u010dno vpra\u0161anje. Mislim, da moramo zdaj, \u010de pogledamo sodobno Nem\u010dijo, razumeti: vse, kar se je zgodilo lani, se dogaja zdaj. Med njima je dolo\u010dena razdalja. In ta razdalja je predvsem ta, da Nemci s kreak prehodijo rde\u010de \u010drte. Videli smo, kako premagajo rde\u010de \u010drte. Premagali so jih, na primer, s tako precej napeto, v\u010dasih precej ostro razpravo med samo nem\u0161ko dru\u017ebo. Nem\u0161ki politiki so zelo mo\u010dno povezani s svojimi volivci. Tako element publicnosti v Nem\u010diji kot element te razprave je zelo pomemben in ima zelo mo\u010dan vpliv. Zato v\u010dasih, \u010de se nam zdi, da delujejo zelo po\u010dasi in pogosto je tako, potem res delujejo zelo po\u010dasi. To so na\u010deloma zna\u010dilnosti samo nem\u0161kega politika. Seveda sem zelo zadovoljen z zadnjim govorom Olafa Scholza v Bundestagu, ki je bil ravno \u010dasovno usklajen z lanskoletnim govorom, kjer je pravkar govoril o Zeitenwendeju. Vidim stra\u0161ne premike v nem\u0161ki dru\u017ebi, zlasti v nem\u0161ki politiki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kak\u0161na je nem\u0161ka politika spomina? Kak\u0161en je skupni odnos Rusije in Nem\u010dije do Ukrajine? V koli meri je Nem\u010dija pripravljena zatiskati o\u010di proti zatrtju proti demokraciji v korist svojega severnega zaveznika? V novi \u0161tevilka &#8220;Brez bromine&#8221; \u2013 Doktor zgodovinskih znanosti, glavni raziskovalec In\u0161tituta za svetovno zgodovino Nacionalne akademije znanosti Ukrajine, specialist za teoreti\u010dne probleme zgodovine, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14196,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[74,1808,361,23,7,66,26,35],"class_list":["post-14194","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-2-svetovna-vojna","tag-geechchina","tag-olaf-scholz","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-top-novice","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14194","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14194"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14194\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14196"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14194"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=14194"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=14194"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}