Obstaja ve\u010d razlogov, zakaj pogajanja med Kijevom in Moskvo za konec vojne ne bodo uspela ali se sploh ne bodo zgodila \u2013 kaj \u0161ele zagotoviti trajajo\u010d mir. Glavna je temeljno soo\u010denje med ukrajinsko in rusko ustavo.<\/p>\n
Nedavna nezakonita pritrditev \u0161tirih ozemelj Rusije na jugovzhodu Ukrajine, in sicer Donjeck, Luhansk, Zaporizhia in Kherson regije, predstavlja velik izziv. To \u0161e poslab\u0161a problem, ki se je pojavil \u017ee po enako \u0161kandaloznih voja\u0161kih zasegih in nezakonitem prisvajanju krimskega polotoka s strani Rusije pred skoraj devetimi leti.<\/p>\n
V primeru hipoteti\u010dnih pogajanj se dr\u017eavama ne bi bilo treba pogovarjati le o \u0161tevilnih politi\u010dnih vpra\u0161anjih, temve\u010d tudi o re\u0161evanju temeljnega pravnega spora. Ne samo, da Rusija \u017ee skoraj desetletje kr\u0161i mednarodno pravo na na\u010din, ki je bil prej nepredstavljiv. Prise\u017eenosti Moskve so korenito spremenile tudi rusko doma\u010do zakonodajo. Ukrajinska in ruska ustava na primer jasno opredeljujeta ista ozemlja na vzhodu in jugu Ukrajine, vklju\u010dno s Krimom.<\/p>\n
Vladimir Putin in Vladimir Zelensky kot predsedniki svojih dr\u017eav, poleg tega, so njihovi narodi obravnavani kot “garancije” svojih ustav in so dol\u017eni, da jih izpolnjujejo. Tudi \u010de bi eden od vaju ali oba \u017eelel skleniti nekak\u0161en ozemeljski kompromis, jim osnovni zakoni njihovih dveh dr\u017eav izrecno prepovedujeta to. To pomeni, da je treba eno ali obe ustavi spremeniti, preden se odpeljejo vsebinska mirovna pogajanja. Vendar bo za to potrebna velika ve\u010dina glasov v ustreznem parlamentu. To je vsaj te\u017eko v primeru Putinove Rusije in nerealno v primeru Ukrajine.<\/p>\n
Krimski precedens<\/strong><\/p>\n Ta pravni problem obstaja \u017ee od 18. marca 2014, ko je Ruska federacija uradno pripadla krimskemu polotoku. Pritrditev je uradno priznalo le nekaj dr\u017eav, vendar je Moskva svetu leta 2014 predstavila neverjetno razlago za kr\u0161itev mednarodnega prava v \u010crnem morju. Med drugimi dvomljivimi obto\u017ebami je Kremelj dejal, da je to nezasli\u0161ano dejanje upravi\u010deno z zgodovino Krima v \u010dasu cesarskih in sovjetskih imperijov.<\/p>\n Kremeljska pripoved je bila vodilo pri izbiri le tistih zgodovinskih dejstev, ki ustrezajo tem, vr\u017eenim od zgoraj. \u0160tevilne vlade po vsem svetu bi lahko \u2013 in nekatere od njih \u2013 predstavile podobne iredentisti\u010dne pripovedi, ki se sklicevali na dolo\u010deno zgodovinsko epizodo. Prav tako lahko uveljavljajo trditve do nekaterih ozemelj, ki so neko\u010d pripadala njihovi dr\u017eavi, zdaj pa so \u2013 kot posledica domnevne zgodovinske krivice \u2013 del drugih dr\u017eav.<\/p>\n Kljub zgodovinski dvomi in politi\u010dni eksplozivnosti ruske retorike leta 2014 so neuradno \u0161tevilni politiki in diplomati, pa tudi nekateri strokovnjaki po svetu, krimsko fable zamenjali za \u010dist kovanec. In to kljub resni\u010dni zgodovini Krima in uni\u010dujo\u010demu vplivu priznavanja ruske pripovedi na stabilnost svetovnega reda. Implicitno priznanje trditev Moskve na polotok s strani \u0161tevilnih ne-ruskih opazovalcev \u2013 tudi na Zahodu \u2013 je bil eden od razlogov, da so bile mednarodne sankcije v odgovor na izredne ukrepe Rusije v februarju-marcu 2014 bodisi preve\u010d mehke ali popolnoma odsotne.<\/p>\n Do nedavnega je bilo vpra\u0161anje Krima verjetno eden izmed tistih, katerih re\u0161itev bi lahko bodisi prelo\u017eili za daljno prihodnost bodisi nekako delno re\u0161ili v skladu z \u017eeljami Moskve. Slednje bi bilo mogo\u010de storiti na primer prek za\u010dasne mednarodne uprave polotoka ali z nadaljnjo okrepitvijo \u017ee tako velike avtonomije Avtonomne republike Krim kot dela Ukrajine. Ker pa je Rusija septembra 2022 privezala \u0161e \u0161tiri ukrajinska ozemlja, se zdi, da ta mo\u017enost ni ve\u010d pomembna.<\/p>\n Nova slepa utaja<\/strong><\/p>\n Problem ni le in ne toliko, da so argumenti Kremlja v zvezi z nedavno drugo pritrditev ukrajinskega ju\u017enega in vzhodnega ozemlja \u0161e bolj oddaljeni od argumentov za pritrditev Krima leta 2014. Dejstvo je, da se je prej napol odprto vpra\u0161anje o polotoku zdaj spremenilo v veliko bolj temeljno in ozemeljsko \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje o identiteti, celovitosti in prihodnosti Ukrajine kot celote. Krimski problem je zdaj sestavni del \u0161ir\u0161ega vpra\u0161anja pravice do obstoja ustanoviteljske \u010dlanice Zdru\u017eenih narodov (Ukrajinska Sovjetska socialisti\u010dna republika je bila \u010dlanica ZN od leta 1945 do 1991). Zato je veliko ve\u010d ljudi in dr\u017eav po svetu zdaj naklonjeno popolnemu pregledu nezakonite \u0161iritve Rusije na zahod v skladu z \u017eeljami Ukrajine.<\/p>\n Poleg tega sklepi Moskve o priklopu septembra 2022 in ustrezni revidirani temeljni zakon Rusije neposredno trdijo ukrajinskim ozemljom, da Rusija nima nadzora. Ta ozemlja so pod nadzorom Kijeva, ne Moskve. Pravzaprav nobena od \u0161tirih pred kratkim prislonjenih ukrajinskih regij \u0161e ni v celoti zasedena s strani ruskih vojakov. To je radovedno v nasprotju z novo samoodlo\u010ditev ruske dr\u017eave in je kr\u0161itev ruske ustave, ki ta ozemlja uvaja na uradno ozemlje Ruske federacije.<\/p>\n S formalnega vidika se je Rusija spremenila v to, kar imenujejo politi\u010dni znanstveniki in mednarodni diplomati neuspelo stanje<\/em>. Do leta 2022 je bila Moskva zaposlena s podkopavanjem suverenosti in celovitosti drugih dr\u017eav, kot so Moldavija, Gruzija in Ukrajina, z voja\u0161kimi in ne-voja\u0161kimi sredstvi. Zdaj je ruska federacija sama \u2013 po lastni ustavi \u2013 dr\u017eava, ki ne nadzoruje v celoti svojih meja in ozemelj. To ni le te\u017eka politi\u010dna situacija za Kremlja, tako na doma\u010dem kot mednarodnem podro\u010dju. Prav tako ustvarja \u010dudno pravno podlago za pogajanja med Kijevom in Moskvo.<\/p>\n Brez spremembe ruske ustave Putin ali drug ruski predsednik ne bo imel le pooblastila za vrnitev ukrajinskih ozemelj, ki jih zdaj nadzoruje Moskva, pod kijevski nadzor. Zdi se, da ustava Rusije dolo\u010da, da bi si moral vodja ruske dr\u017eave prizadevati za okupacijo ukrajinskih ozemelj. Uradni ruski predstavnik na pogovorih bi bil pravno dol\u017ean vztrajati, da kijev preda del ukrajinskega ozemlja Moskvi \u2013 da bi besedilo ruske ustave bilo v skladu s politi\u010dno realiteto na terenu.<\/p>\n Nekateri morda mislijo, da je o\u010ditna absurdnost tak\u0161nega diplomatskega stabilca dovolj, da jo brez oklevanja zavrnejo. Vendar pa ruski predsednik ali drugi pogajalec tvega, da bi ga obto\u017eili izdaje, \u010de predlaga kr\u0161itev ruske ustave, pristane na to ali podle\u017ee pritisku. Enako velja za katerega koli ukrajinskega predsednika ali drugega pogajalca, ki je tudi po svoji ustavi dol\u017ean stremeti k hitri omejebi polne ozemeljske celovitosti In politi\u010dne suverenosti Ukrajine.<\/p>\n Ta brezosna\u017eenost je razlog za skoraj devet let pomanjkanje resnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo o Krimu. V nasprotju z dana\u0161njim dnem sta se Kyiv in Moskva intenzivno pogajala med seboj od poletja 2014 do za\u010detka leta 2022, zlasti v okviru Kontaktne skupine za tristransko stike v Minsku in normandskega formata. Ker pa je vpra\u0161anje statusa \u010drnomornega polotoka po uradni prilogi Rusije postalo igra ni\u010delne vsote med Moskvo in Kijevom, vpra\u0161anje Krima ni bilo na dnevnem redu. Od septembra 2022 je Moskva izzval enako pogajalsko blokado \u0161tirih regij v jugovzhodni Ukrajini.<\/p>\n Prihodnost je vpra\u0161ljiva.<\/strong><\/p>\n Mnogi opazovalci menijo, da je doseganje premirja med Moskvo in Kijevom odvisno od politi\u010dne volje ve\u010d politikov, kot so predsedniki Rusije, Ukrajine, Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, Francije ali vodja Evropske komisije itd. To stali\u0161\u010de ne upo\u0161teva dejstva, da so spremembe Ustave Rusije v 2014 in 2022 glede uradnega ozemlja Ruske federacije ustvarile strukturne ovire za produktivna mirovna pogajanja z Ukrajino. Zato bo raz\u0161irjena predpostavka, da bodo bolj\u0161a ali vsaj druga politi\u010dna dejanja ter diplomatska prizadevanja zahoda in Kijev zadostovati za dosego dolgoro\u010dnega sporazuma z Moskvo, naivna.<\/p>\n Ustavna brezstopenja ni edina ovira za konstruktivna pogajanja. Vendar pa je to dovolj, da smo skepti\u010dni glede mo\u017enosti dolgoro\u010dne, ne-voja\u0161ke re\u0161itve sedanjega konflikta. Tak\u0161en konec sedanje vojne bi bil mogo\u010d \u2013 pod pogojem, da bo Rusija \u0161e naprej netransigentna \u2013 le, \u010de Ukrajina spremeni lastno ustavo.<\/p>\n To ne bi bilo ne samo \u2013 poleg dejstva, da je malo verjetno \u2013 nesprejemljivo za ve\u010dino Ukrajincev. Prav tako bi podvomala v prihodnjo stabilnost in obstoje\u010de meje drugih dr\u017eav. Njihova sedanja ozemlja, v skladu s strategijo Moskve od leta 2014, lahko sosedje prilo\u017eejo tudi z voja\u0161kim posredovanjem in politi\u010dno pritrditev.<\/p>\n Prevod iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina – EU: vro\u010d konec pogajanj, – pobeci od izbor, Eastern partnership after Arab revolutions, In the crooked mirror, Preziran, Lukashenko u rata sa Putinom, Izmedu Moskve i Kijeva, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluostrana straha, Ukrajina izmislila na Eisu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali razpravljati o zgodovini, Minsk brezmi\u010dno<\/em><\/p>\n