{"id":12154,"date":"2023-01-27T18:03:01","date_gmt":"2023-01-27T18:03:01","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2023-01-koncentracijsko-taborisce-v-donjecku\/"},"modified":"2023-01-27T18:03:01","modified_gmt":"2023-01-27T18:03:01","slug":"koncentracijsko-taborisce-v-donjecku","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2023-01-koncentracijsko-taborisce-v-donjecku\/","title":{"rendered":"Koncentracijsko tabori\u0161\u010de v Donjecku"},"content":{"rendered":"

Nismo si mogli predstavljati, da bo avtor taborne literature, napisan na podlagi lastnih izku\u0161enj, \u010dlovek, ki se je rodil v Evropi leta 1989, leto demokrati\u010dnega preboja in za\u010detek \u00bbkonca zgodovine\u00ab. In takrat se je rodil Stanislav Aseev, avtor knjige “V samoti” (v poljskem prevodu, naslov knjige “Svetla pot” \u2013 \u015awietlana Droga).<\/em><\/p>\n

“Izolyatsia” je neformalno ime koncentracijskega tabori\u0161\u010da v Donjecku, v ruskem delu Ukrajine, kjer je Aseev pre\u017eivel 28 mesecev, od leta 2017 do 2019. Njegovo knjigo, sestavljeno iz spominov in fabularnih del, je v poljskem prevodu izdal Marcin Gachkowski v zalo\u017ebi Kolegium Europy Wschodniej.<\/em><\/p>\n

<\/div>\n

“Je to oseba?” (Se questo \u00e8 un uomo?) <\/em>– leta 1947 je vpra\u0161al italijanski pisatelj Primo Levi, klasik omenjenega \u017eanra. Desetletja zmag za liberalni svet naj bi se kon\u010dala s tak\u0161nimi vpra\u0161anji. V romanu Szczepana Twardoha The Cold, ki je bil objavljen lani, pa smo prebrali izjavo gula\u0161kega zapornika: “Sem \u0161e \u010dlovek?” Ta tema se nam vedno znova vra\u010da.<\/p>\n

Podobno vpra\u0161anje o \u010dlove\u0161tvu v zaporu totalitarnega sistema postavlja Stanislav Aseev. “Ljudje, ljudje. In kateri \u010dlovek vam je ostal?” citira sogovornico, ki opozarja na nere\u0161ene dileme dvajsetega stoletja. Bralca pa opozarja, da odgovorov na te te\u017eave ne najde. “Spo\u010del sem suho poro\u010dilo, brez sodb in \u010dustev, zgodbo pri\u010de \u2013 kot da bi bil v tem zaporu ne kot zapornik, ampak kot novinar,” pravi Aseev. S knjigo \u00bbV samoti\u00ab posku\u0161a bralca seznaniti s pravili, ki prevladujejo v tem koncentracijski tabori\u0161\u010du, psihologijo zapornika, ki je podvr\u017een krutim fizi\u010dnim in psiholo\u0161kim mu\u010denjem, stalnemu nadzoru in spolnemu nasilju, ki velja tako za \u017eenske kot za mo\u0161ke. Govori o \u010dustvih, moralnih te\u017eavah zapornikov, reakcijah njihovih teles in psihah na mu\u010denje, pi\u0161e o odnosu med zaporniki in metodah, pri katerih ube\u017eijo pred izgubo duha: s humorjem, medsebojno podporo, mislimi o uporu, begu in smrti. Kon\u010dno, Aseev ka\u017ee, kako zapor ostaja v osebi tudi po njegovi izpustitvi. “Spoznal sem, da ni ni\u010d konec,” navaja in opisuje izku\u0161nje prilagajanja \u017eivljenju na splo\u0161no in travme, ki se mu vra\u010dajo, ne glede na to, kje je \u2013 v Strasbourgu, Pragi ali Kijevu (kjer je po mnenju avtorja vojna od leta 2018 \u00bbpre\u017ei v kotih in \u017eerjavih stopni\u0161\u010da\u00ab.<\/p>\n

Koncentracijsko tabori\u0161\u010de Izolyatsia, ki so ga leta 2014 ustvarili ruski sodelavci v Donjecku na mestu nekdanje rastline izolacijskih materialov in nato umetni\u0161kega centra, je bilo razvpito znano kot najbolj grozen kraj pridr\u017eanja v mestu. Avtor spominov je pri\u0161el na pozornost lokalnih voditeljev, ker so v ukrajinskih medijih pokrivali vsakodnevno \u017eivljenje zasedenega Donbasa, uradno pa se je znal za re\u0161etkami za tisto, kar se lahko imenuje lo\u010dilni zlo\u010din, in sicer za uporabo citatov v naslovu \u00bbDonetsk People’s Republic\u00ab. Tako je novinar v svojih \u010dlankih poudaril, da te formacije ni prepoznal kot legitimno dr\u017eavo (navsezadnje, tako kot ves svet v tistem \u010dasu, tudi Ruska federacija).<\/p>\n

“Pritrditev zapora zapora ne naredi zapora,” se spominja Aseev v nekem trenutku. Za tiste, ki so bili tam, je bilo najbolj tragi\u010dno, da Izolyatsia ni bil uradno operativni zapor. Ne samo, da je bil odstranjen iz norm mednarodnega prava, ni bilo tudi “koncepta”, torej nepisanih pravil postsovjetske zaporni\u0161ke dobe. Despotska zaporni\u0161ka uprava je v instituciji posku\u0161ala uvesti “imitacijo o\u010ditnoga kodeksa”, sadisti\u010dno parodija, ki je kr\u0161ila uveljavljene tradicije delovanja na obmo\u010dju. Zato je, kot pi\u0161e avtor, \u00bbtisto, kar se je zgodilo v \u00bbIzolaciji\u00ab prestra\u0161eno celo ljudi z dvajsetletno taborno izku\u0161njo.\u00ab Vsi zaporniki, vklju\u010dno z Asejevom, so sanjali, da bodo preme\u0161\u010deni v “klet” donje\u010dke KGB, ali bolje \u2013 v uradni zapor v Ruski federaciji. Kot ka\u017ee avtor, se je tabor brez pravil, ki ga je vodil sadisti\u010dni diktator, spremenil v rezkalni stroj za mo\u017egane. \u00bbUjetniki \u00bbIzolyatsia\u00ab so do konca pokazali najve\u010dje (od vseh tam\u0161nih kaznilni\u0161kih institucij) odpu\u0161\u010danje in skepticizem.\u00ab \u2013 tako avtor opisuje posledice njihovega bivanja v donjeckski mu\u010dilni dvorani.<\/p>\n

Stari ujetniki Izolyatsie, Aseevljevi sojetniki, so na koncu pri\u0161li do zaklju\u010dka, da: \u00bbni nikogar drugega, ki bi ob\u017ealoval, ni nikogar, ki bi odpustil.\u00ab Te besede z nestrpenjem odmevajo z vzdr\u017eenjem “internat” Serhiyja Zhadana. “Nikogar ni, ki bi ob\u017ealoval,” ponavlja u\u010ditelj Pa\u0161a, ki ga je “ruski svet” izgnal iz hi\u0161e. Povezava teh dveh stavkov ka\u017ee na tragedijo polo\u017eaja celotne Donbase. Navsezadnje se je izkazalo, da so vsi prebivalci zasedenih ozemelj Ukrajine izolirani \u2013 od priznanih pravil javnega \u017eivljenja, od pozornosti medijev, od sveta, na koncu, od vsake pameti. Na\u0161li so se v razli\u010dnih krogih pekla Donbasa, prvega lahko \u0161tejemo za bivanje v “svobodi”, za naslednje – v “kleti” ali predkadenj pridr\u017eanih centrih KGB, in zadnji, najslab\u0161i, v ne\u010dovje “Izolacija”. Po branju “V samoti” in “Internatu” se zdi, da ujetniki “ruskega sveta” \u2013 vsak po svoje, na razli\u010dne na\u010dine, odvisno od kroga, v katerem so bili poslani \u2013 opravijo podobne psiholo\u0161ke preobrazbe, padejo v brezhibnost in dru\u017ebeno inertijo, zajete v ob\u010dutek brezupnosti.<\/p>\n

Pristop zalo\u017enikov razli\u010dnih jezikovnih razli\u010dic k naslovu knjige veliko pove o tem, kako se v svetu dojema Ukrajina. Ukrajinski uredniki brezkompromisno v naslovu navesti, da je “Izolyatsia” “koncentracijsko tabori\u0161\u010de”, medtem ko Aseev sam ve\u010dkrat uporablja izraz “Donetsk Dachau”. Angle\u0161ki zalo\u017enik je pristopil bolj zadr\u017eano in mesto je klical “Torture Camp” (Tabori\u0161\u010de za mu\u010denje),<\/em> kot da Zahod ne \u017eeli priznati, da v XXI stoletju lahko obstaja koncentracijsko tabori\u0161\u010de v Evropi. Nem\u0161ki zalo\u017enik pa ni imel tak\u0161nih ugovorov, saj je pisal na naslovnici “Koncentracijskega tabori\u0161\u010da” (Konzentrationslager).<\/em><\/p>\n

In ker govorimo o prevodu, si ne morem pomagati, da ne \u010destitam mojemu sodelavki prevajalki Marcin Gachkovsky. Prevajalec se sijajno razmno\u017euje (i\u0161\u010de ali ustvarja samega sebe) zaporni\u0161ki besednjak na poljskem, s tem pa gradi svet, sestavljen iz kast “razvajenega” (skiepszczonych),<\/em> “izolonjena” (cweli), <\/em>“klet” (piwniczne),<\/em> “zelo dobro”. (szczeg\u00f3lne),<\/em> “sve\u017ea”. (\u015bwie\u017caki)<\/em> in “pokrito” (krytych).<\/em><\/p>\n

Pripovedovanje zgodbe o Aseevljevi \u00bbIzolirani\u00ab (veliko uspe\u0161nej\u0161i v dokumentarnem delu kot v fabularnem delu) ni bila lahka naloga. Obstoj psevdo-zapora v psevdo dr\u017eavi je eden najbolj groznih zlo\u010dinov, ki jih je ruski re\u017eim zagre\u0161il pred za\u010detkom polne vojne, ki se bo na \u017ealost zagotovo ponovila na ozemljih nove okupacije po 24. februarju 2022. Avtor re\u0161uje spomin na \u017ertve “Donjeck Dachau”, ki govori o \u010dlove\u0161ki razse\u017enosti trpljenja tistih, katerih zgodovina se je nau\u010dil. Ugotavlja tudi, da \u00bbdo danes ni zanesljivih podatkov o \u0161tevilu trupel v Izolyatsiji. Vendar pa je bilo dovolj, da smo \u0161li v tu\u0161 kabino, ki se nahaja poleg prezra\u010devanja enega od rudnikov, saj je strupeni vonj razpadajo\u010dega trupla zadel nosnice. To je opomin, da nikoli ne bomo vedeli za \u0161tevilne tragedije. Kot je oksana Zabuzhko pravilno opazila v lanskoletnem intervjuju za portal Ukrajinci,<\/em> “Najbolj grozni dogodki vojne ne bodo nikoli znani, saj njihovi udele\u017eenci preprosto niso pre\u017eiveli.” Aseevjeva knjiga vam omogo\u010da, da se pribli\u017eate razumevanju tistih, katerih spomin se je ohranil.<\/p>\n

Prevod iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n

Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n

Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina – EU: vro\u010d konec pogajanj, – pobeci od izbor, Eastern partnership after Arab revolutions, In the crooked mirror, Preziran, Lukashenko u rata sa Putinom, Izmedu Moskve i Kijeva, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluostrana straha, Ukrajina izmislila na Eisu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali razpravljati o zgodovini, Minsk brezmi\u010dno<\/em><\/p>\n

Prvotni naslov \u010dlanka: Ob\u00f3z koncentracyjny w Doniecku<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nismo si mogli predstavljati, da bo avtor taborne literature, napisan na podlagi lastnih izku\u0161enj, \u010dlovek, ki se je rodil v Evropi leta 1989, leto demokrati\u010dnega preboja in za\u010detek \u00bbkonca zgodovine\u00ab. In takrat se je rodil Stanislav Aseev, avtor knjige “V samoti” (v poljskem prevodu, naslov knjige “Svetla pot” \u2013 \u015awietlana Droga). “Izolyatsia” je neformalno ime […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":12155,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[254,1655,1572,23,66,1588],"class_list":["post-12154","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-donetsk","tag-dpr","tag-glavne-novice","tag-rusija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-vojni-zlocini-rusije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12154","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12154"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12154\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12155"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12154"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12154"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12154"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}