Vojna v Ukrajini je spremenila javno mnenje na Norve\u0161kem in Islandiji. Tam so bile organizirane \u0161tevilne demonstracije proti ruski invaziji. V javni razpravi v obeh dr\u017eavah prevladuje mnenje, da si morajo prizadevati za povezovanje z Evropsko unijo. Vpra\u0161anje \u010dlanstva je postalo pomembnej\u0161e kot kdaj koli prej.<\/p>\n
Med mladimi Norve\u017eani in Islandci opa\u017eamo najmo\u010dnej\u0161o podporo \u010dlanstvu v EU. Po mnenju vodje organizacije mladih norve\u0161kih konservativcev Unge H\u00f8yre<\/em> Oli Svennebi, sodelovanje na podro\u010dju podnebja in energije v prihodnosti bo vodilo k \u010dlanstvu dr\u017eave v Evropski uniji. Poleg tega med mladimi evro skupnost ni ve\u010d povezana le s komercialnim partnerstvom, temve\u010d z organizacijo, ki spodbuja mir in demokrati\u010dna na\u010dela, ki niso v nasprotju s splo\u0161nimi na\u010deli norve\u0161ke politike. Za zrele in starej\u0161e ljudi v obeh dr\u017eavah je EU organizacija, ki lahko negativno vpliva na bogatenje dr\u017eave. Drug problem je ribolov, ki je eden najpomembnej\u0161ih sektorjev gospodarstva Norve\u017eanov in Islandcev.<\/p>\n Norve\u0161ki plin kot odlo\u010dilni dejavnik<\/strong><\/p>\n Leta 1994 je na Norve\u0161kem potekal referendum o pristopu. 47,8 % volivcev je podprlo pristop fjordske dr\u017eave k EU, 52,2 % proti. Razlog za to je bil podpis Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) 2. maja 1992 (sporazum je za\u010del veljati 1. januarja 1994, osem mesecev pred referendumom). Dokument je dolo\u010dal prosti pretok ljudi, industrijskih proizvodov, storitev in enotnih pravil konkurence med dr\u017eavami Evropske unije in Evropskim zdru\u017eenjem za prosto trgovino (EFTA), hkrati pa ohranja nacionalni nadzor nad energetskimi viri. Norve\u0161ka je ohranila pravico do ohranitve sistema omejitev pri pridobivanju kmetijskih in gozdnih zemlji\u0161\u010d. Norve\u0161ka na splo\u0161no pozitivno dojema sporazum EGP, \u010deprav njeni nasprotniki menijo, da ta oblika sodelovanja med EU in Norve\u0161ko za\u010denja iz\u010drpati svoje zmogljivosti in jo je treba spremeniti.<\/p>\n Norve\u0161ka bi v okviru EGS \u017eelela pridobiti ve\u010d svobode v regionalni politiki, varstvu okolja ali javnem prevozu. Oktobra 2022 je bila organizacija ustanovljena NOREXIT<\/em>, ki meni, da sporazum slabi norve\u0161ko vlado in zato zagovarja hiter izstop iz Evropskega gospodarskega prostora in izgradnjo trgovinskih odnosov z EU na podlagi sporazuma o prosti trgovini iz leta 1973, ki ureja odnose z dr\u017eavami Skupnosti z dvostranskimi sporazumi. Po navedbah vodje NOREXIT<\/em> Patter Ekrol’s Thor, Sporazum EGP ogro\u017ea norve\u0161ko demokracijo.<\/p>\n Stali\u0161\u010da politi\u010dnih skupin na Norve\u0161kem se razlikujejo. V de\u017eeli fjordov vladajo\u010da laburska stranka glede tega vpra\u0161anja ni sprejela jasnega stali\u0161\u010da, kar pu\u0161\u010da prostor za razpravo, prav tako zelena stranka. V norve\u0161kem parlamentu v Stortingu prevladujejo nasprotniki vstopa Norve\u0161ke v EU. Odkrito zagovarjata \u010dlanstvo le dve sili \u2013 konservativna stranka in liberalna stranka, ki zdaj vodita voli\u0161\u010da. Drugih pet politi\u010dnih sil nasprotuje \u010dlanstvu, ki pojasnjujejo svoje stali\u0161\u010de predvsem z za\u0161\u010dito norve\u0161kega ribi\u0161tva in naravnih virov.<\/p>\n Vodja organizacije Nei do EU<\/em> (Ne v EU) Roy Pedersen poudarja, da je Norve\u0161ka dr\u017eava, bogata z nafto in plinom, in vstop v EU pomeni polo\u017eaj, v katerem bo treba veliko ve\u010d deliti sredstva z drugimi dr\u017eavami. Za dr\u017eavljane pa je prednostna naloga tudi za\u0161\u010dita norve\u0161kih rib, kmetijstva, nafte in norve\u0161kih kron.<\/p>\n Do nedavnega je Norve\u0161ka veljala za manj\u0161ega akterja v integrirani Evropi, od februarja 2022 pa se je njen pomen za EU znatno pove\u010dal, saj je postala najpomembnej\u0161a povezava na poti do neodvisnosti celine od ruskih surovin. To je priznala Ursula von der Leyen 23. februarja, dan pred invazijo: “Odlo\u010deni smo postati neodvisni od dobave plina iz Rusije. Norve\u0161ka je zanesljiv dobavitelj plina, vedno lahko ra\u010dunamo na vas, \u010de je potrebno. [\u2026] Zana\u0161ati se \u017eelimo na Norve\u0161ko in njene obnovljive vire energije, ne na ruski plin.” Norve\u0161ka ima prilo\u017enost, da postane nova energetska provinca, ki lahko izpolnjuje vse ve\u010dje potrebe evropskih potro\u0161nikov.<\/p>\n Islandske kamnite ban\u010dne slike<\/strong><\/p>\n Vladajo\u010da koalicija (ki jo na Islandiji soglasno dolo\u010dajo Napredna stranka, Stranka neodvisnosti in Stranka zeleno-livske) o pristopu k \u010dlanstvu v EU: ne podpira te poti zelo. Po ruski invaziji na Ukrajino je opozicija okrepila svoj proevropski polo\u017eaj. V zadnjih \u0161estih mesecih je bilo v govorih njenih voditeljev sli\u0161ati vse ve\u010d ustreznih izjav. Voditelji Socialnih demokratov, Piratske stranke in Reformne stranke pozivajo k nacionalnemu referendumu o pristopu Islandije k EU. Predsednik vlade Catherine Jacobsdottir temu nasprotuje, saj trdi, da bivanje v evropskem gospodarstvuobmo\u010dje in Efta imata ve\u010d prednosti kot uradni pristop k Evropski uniji.<\/p>\n Islandija je pristopne pogovore prvi\u010d za\u010dela leta 2011, potem ko je dve leti prej za\u010dela veljati, ko je Islandijo vodila proevropska vlada, ki se je ubadala s krizo dr\u017eave. Vendar pa sta se Osamosvojitvena stranka in Napredna stranka, dve desnos sredinski in evroskepti\u010dni stranki, ki sta aprila 2013 zmagali na splo\u0161nih volitvah na Islandiji, odlo\u010dili za referendum o \u010dlanstvu, zato so se pogajanja z Evropsko unijo ustavila. Po dveh letih vladanja so napovedali umik islandske napovedi brez referenduma.<\/p>\n Leta 2008 je finan\u010dno krizo mo\u010dno prizadela Islandci. Islandci so bili omejeni na dvig denarja z ban\u010dnih ra\u010dunov, cene uvo\u017eenega blaga pa so se podvojila. Nenadna devalvacija krone in pove\u010danje obrestnih mer, zaradi \u010desar so se pla\u010dila posojil mo\u010dno pove\u010dala, sta dru\u017ebo mo\u010dno obremenjevala. Islandci so svojo upanje priplili v Evropsko unijo, saj so verjeli, da jim bo kot dr\u017eavi \u010dlanici la\u017eje pre\u017eiveti te\u017eke \u010dase. Bili so tudi glasovi o pripravljenosti za spremembo valute iz islandske krone v evro. Ko je 7. oktobra 2008 vlada pridobila ste\u010dajni Landsbankinn<\/em>, je podedoval in svojo h\u010derinsko spletno dru\u017ebo Icesave<\/em>, kjer je veliko nizozemskih in britanskih strank hranilo prihranke. Islandija ni smela vrniti vlog, zato sta Nizozemska in Zdru\u017eeno kraljestvo prevzeli pla\u010dila v okviru sporazuma. Islandiji so za\u010deli groziti z blokiranjem \u010dlanstva, \u010de njena vlada ne bo popla\u010dala obrestnih dolgov.<\/p>\n Zakon o odpla\u010ditvi dolga je na Islandiji zagnal \u0161tevilne proteste. Dve razli\u010dici sta bili blokirani na referendumih 2010 in 2011. Leta 2013 je Islandija posku\u0161ala vrniti denar pred sodi\u0161\u010dem Evropskega zdru\u017eenja za prosto trgovino, vendar brez uspeha. Zaradi teh dogodkov je Evropska unija za\u010dela povezujeti Islandce z bankirji. Zato je bilo ve\u010d let negativno mnenje o Skupnosti in razprava o \u010dlanstvu je zmedla v ozadju.<\/p>\n Raziskava, ki jo je opravila dru\u017eba Gallup<\/em> 9. marca 2022 je pokazala rekordno visoko podporo \u010dlanstvu v EU med Islandci (47 %). Poleg tega so socialni demokrati, naprednjaci in “pirati” skupaj pripravili osnutek resolucije parlamenta o referendumu o nadaljevanje pogajanj. Sprememba odnosa in kr\u0161itve tega vpra\u0161anja pa bo mogo\u010da \u0161ele po volitvah leta 2025. Ni znano, ali bosta opozicijski stranki in javnost do takrat podprli \u010dlanstvo Islandije v Evropski uniji.<\/p>\n Islandija bi imela prilo\u017enost, da se hitro pridru\u017ei EU, tudi v dveh do treh letih. \u017de zdaj je del schengenskega obmo\u010dja, njen pravni sistem je zelo blizu zahtevam EU in o\u010ditno bo dr\u017eava pla\u010dala ve\u010d skupnemu zakladu EU, kot mu bo vzela. Vendar bi islandci zelo te\u017eko sprejeli pravilo skupne ribi\u0161ke politike EU. Islandija letno ujame pribli\u017eno 2 milijona ton rib; Predstavlja skoraj tri \u010detrtine svojega izvoza. Po vstopu v EU ne bo treba deliti le ribi\u0161tva z drugimi dr\u017eavami EU, temve\u010d tudi spo tovanje odlo\u010ditev EU o letnih omejitvah ulova, katerih namen je za\u0161\u010dititi stale\u017ee pred izpiranjem.<\/p>\n Bilanca dobi\u010dka in odhodkov<\/strong><\/p>\n Za Norve\u0161ko in Islandijo \u010dlanstvo v Evropski uniji prina\u0161a \u0161tevilne prednosti in slabosti. Z vidika skupnosti bi \u0161irjenje struktur dveh nordijskih dr\u017eav, privla\u010dnih v smislu surovin in turizma, prineslo velike koristi. Sedanje razmere na mednarodnem prizori\u0161\u010du so ugodne za Evropsko unijo, saj sedanja vojna v Ukrajini krepi \u017eeljo po evropskem povezovanju med sosednjimi dr\u017eavami.<\/p>\n Obenem Norve\u017eani niso hoteli deliti ribi\u0161tva in naravnih virov v korist revnej\u0161ih dr\u017eav \u010dlanic EU. \u010ce za\u010dnejo podjetja Norve\u0161ke in Islandije videti koristi politik, ki jih eu zasleduje, in sklepati kompromise z njo glede vpra\u0161anj, pomembnih za obe dr\u017eavi, bi to lahko bila spodbuda za odlo\u010ditev o \u010dlanstvu.<\/p>\n Prevod iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med <\/em>midva<\/em> in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: <\/em>Ukrajina – EU: vro\u010d konec pogajanj<\/em>, <\/em>Ukrajina je pobeg iz izbire<\/em>, <\/em>Vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah<\/em>, <\/em>V pokvarjenem ogledalu.<\/em>, <\/em>Prezirali<\/em>, <\/em>Luka\u0161enko gre v vojno s Putinom<\/em>, <\/em>Med Moskvo in Kijevom<\/em>, <\/em>Klobasa je klobasa.<\/em>, <\/em>Moj Lviv<\/em>, <\/em>Putin na galejah<\/em>, <\/em>Polotok strahu<\/em>, <\/em>Ukrajina izumil na vzhodu<\/em>, <\/em>Novo staro odkritje<\/em>, <\/em>In morala je biti tako lepa.<\/em>, <\/em>Novoletno darilo za Rusijo<\/em>, <\/em>Ali razpravljati o zgodovini<\/em>, <\/em>Minska brezhi\u017ena<\/em><\/p>\n