Septembra 2008 sem imel prilo\u017enost intervjuvati takratnega podpredsednika vlade Gruzije Giorgija Baramidzeja. Z njim smo se sre\u010dali na gospodarskem forumu v poljskem mestu Krynica. V tem \u010dasu se je pravkar kon\u010dala vro\u010da faza rusko-gruzijske vojne, ki je v kavka\u0161ko dr\u017eavo prinesla smrt, uni\u010denje in izgubo ozemelj. Zahod se je nato strinjal s sramotnim “Sarkozy-Medvedevim sporazumom”, ki je dejansko bele\u017eil izvajanje ruskih cesarskih posegov.<\/p>\n
Glavna stvar, ki sem se jo \u017eelel nau\u010diti od gospoda Baramidzeja, so bili motivi Tbilisijevih dejanj na predve\u010der napada na Tskhinvali, glavno mesto Ju\u017ene Osetije. Konec koncev je bilo jasno, da moskva izzove Tbilisija kot prvega, ki je za\u010del sovra\u017enosti, da bi se kasneje Kremelj lahko predstavljal kot “osvobodilec” ju\u017enoossetijskih ozemelj z izvajanjem “posebne operacije” z zlobnim imenom “Siljenje za mir”.<\/p>\n
G. podpredsednik vlade se je osmehnil. Postalo je jasno, da to vpra\u0161anje ni prvi\u010d sli\u0161al tukaj. “Misli\u0161, da sva imela drug izhod? \u010ce je tako, se zelo moti\u0161. Ker so razmere izgledale: Rusi in pro-ruski militanti so s topni\u0161tvom metodi\u010dno obstreljili gruzijska naselja z ozemlja Ju\u017ene Osetije. Dolgo smo pre\u017eiveli, povabili zahodne opazovalce, da bele\u017eijo zlo\u010dine. Pri\u0161li so na kraj, prik\u0161ukali jezike, rekli ah-yay-yay, grozili s prstom v smeri Rusov. In to je bil konec odziva Zahoda. Ko se je obstreljevanje \u0161e intenzivneje, postalo neznosno, nismo imeli druge izbire, kot da izvedemo voja\u0161ko operacijo,” mi je pojasnil Giorgi Baramidze.<\/p>\n
To je taktika Kremlja in to je korist zahodnih mirovnikov.<\/p>\n
Na koncu imamo ukrajinci podobno izku\u0161njo \u2013 krimsko, ki je do neke mere ogledalo ju\u017enoossetijskim izku\u0161njam. Konec februarja 2014 je bila na najvi\u0161ji politi\u010dni ravni sprejeta odlo\u010ditev o prena\u0161anju in ne odzivanju na provokacije Rusov. Kako se je kon\u010dalo? Okupacija in priklop Krima, kljub dejstvu, da smo na polotoku oddali dokaj mo\u010dno voja\u0161ko silo.<\/p>\n
Zakaj si se spomnil vseh teh zgodb, ki jih lahko re\u010de\u0161 starodavne zgodbe? Ker moramo v \u010dlankih evropskih politikov in strokovnjakov \u0161e vedno naleteli na naslednje teze, v komentarjih zahodnih sogovorcev na dru\u017ebenih omre\u017ejih: pravijo, da, smo za Ukrajino, v celoti jo podpiramo pri soo\u010denju z rusko agresijo, vendar… Toda lahko bi se izognili tej grozni vojni, uni\u010denju, smrti. Treba je bilo samo narediti dolo\u010dene koncesije (“stop shooting”, “meet somewhere in the middle”).<\/p>\n
Na primer po\u0161ta<\/a> na Facebook strani nekdanjega sodelavca pri nas Romana Dubasevicha (na\u0161a publikacija ga je ve\u010dkrat omenila). Domorodec iz Lviva in se je \u017ee dolgo preselil v Nem\u010dijo, zdaj dela kot profesor na Univerzi v Greifswaldu. Na predve\u010der popolne invazije je trdil:<\/p>\n “Geopoliti\u010dna nevtralnost Ukrajine, poseben status Donbasa in celo psevdo-volitve izgledajo izjemno bole\u010di, nemogo\u010di koraki. \u0160e posebej v ozadju \u017ee tako grozne cene, pla\u010dane za vojno v Donbasu, in navijanje za civilizirano prihodnost Ukrajine. Obenem: ali niso to najbolj daljnoodlo\u010dna reakcija glede na stra\u0161no ceno, ki jo je Ukrajina \u017ee pla\u010dala? Najbolj\u0161a lekcija iz tragi\u010dnih dogodkov doslej? Ali ni sposobnost sprejemanja zapletenega kompromisa manifestacija prave politi\u010dne zrelosti in evropske subjektivnosti? In ali ne bi dal vsaj nekaj mo\u017enosti, da se izogne ponavljajo\u010demu mno\u017ei\u010dnemu prelivanju krvi, gospodarskem in socialnemu kolapsu? Za tako hlevo zmanj\u0161anje napetosti in vrnitev v nepopolno normalno dr\u017eavo, v mirne zadeve? Zakaj naj skromna mo\u017enost dolgoro\u010dne, mirne politi\u010dne igre tehta manj kot zagotovljena katastrofa? In ali lahko ti koraki tako radikalno vplivajo na re\u0161itev tistih \u0161tevilnih nalog, ki bodo dolo\u010dale civilizirano pot razvoja dr\u017eave, ne glede na to, kako naj ji re\u010demo – evropska ali globalna? Ali herojski kodeks ukrajinske kulture, njeno mu\u010destvo (Kruty, Kholodny Yar, kryivka…) prevladuje ukrajinska vitalnost? Ali so \u017eivljenja tiso\u010dev, \u010de ne milijonov, Ukrajincev in Rusov vredna tega geopoliti\u010dnega pokra?”<\/p>\n Lepo napisano, kajne? Celo srce \u017eeli podle\u010di “slabemu miru” namesto “dobri vojni”. Mogo\u010de je bilo res vredno, da bi kremlju naredili koncesije, da bi se ta grozna vojna odvrgla od tega? Vendar pa um pravi: absolutno ne. Ker koncesije, kot se je izkazalo, ne bi dale ni\u010desar v smislu ne le ohranjanja ukrajinske suverenosti, ampak tudi \u017eivljenja Ukrajincev, obstoja ukrajinskega naroda, ukrajinske kulture. Ker \u017ee imamo tako grenko izku\u0161njo.<\/p>\n Za trenutek predpostavimo, da je Ukrajina, torej njeno vodstvo, pristala na vse zahteve Kremlja, ki jih je gospod Dubasevich opisal na svojem mestu. Kako bi se dogodki razvijali kasneje? Odgovor na to vpra\u0161anje je dal ustrezen \u010dlan Kraljevega in\u0161tituta za obrambo in varnost raziskave Alexander Danylyuk. On je, mimogrede, soavtor tega slavnega Poro\u010dilo <\/a>Kraljevi in\u0161titut zdru\u017eenih storitev v Londonu (Rusi<\/em>), ki podrobno analizira prvo polovico rusko-ukrajinske vojne. V intervjuju Radio NV<\/a> Danyliuk zlasti na podlagi ocene soglasja ukrajinske obve\u0161\u010devalne skupnosti trdi, da so se Rusi zatekali k popolni invaziji, ki je v nasprotju z njihovimi na\u010drti, ki so jih ugotovili na za\u010detku. Pojasnil je, kak\u0161na je bila ta ocena soglasja:<\/p>\n “Dejstvo, da se Rusi seveda pripravljajo na voja\u0161ko invazijo, vendar pa so ob uresni\u010ditvi nezmo\u017enosti le zaradi voja\u0161ke komponente za zmago v tej invaziji Rusi potrebovali notranjo destabilizacijo Ukrajine, ki bi bistveno oslabila sposobnost oboro\u017eenih sil za izvajanje svojih nalog, pa tudi na splo\u0161no destabilizirala sistem javne uprave.<\/p>\n Ena od razli\u010dic (imela je veliko kazalnikov, ki so [\u0434\u043e\u0432\u043e\u0434\u0438\u043b\u0438], da ima ta razli\u010dica pravico do obstoja) je nakazala, da je celoten scenarij, za\u010den\u0161i z kopi\u010denjem ruskih vojakov na mejah Ukrajine leto dni pred invazijo (dejansko je bil namenjen ustvarjanju predpogonov za destabilizacijo), ruski na\u010drt [\u044f\u043a\u0438\u0439 \u0431\u0443\u0432 \u0441\u043f\u0440\u044f\u043c\u043e\u0432\u0430\u043d\u0438\u0439 \u043d\u0430] pri silitvi Zahoda, da ukrajino prisliva k sprejetju zahtev, ki jih je nato Putin postavil pred Ukrajino.”<\/p>\n Spomnite se, kaj je Putin zahteval od Ukrajine. Prvi\u010d, priznanje Krima kot ruskega, izvajanje kijevskih (njenih) politi\u010dnih del minskih sporazumov, ne da bi Rusija izpolnila (svoj) varnostni del. Javno zavra\u010danje ukrajinskega vodstva za vstop v Nato, demilitarizacija Ukrajine. In \u0161tevilne manj pomembne zahteve. To naj bi bil “kompromis” z vidika Moskve.<\/p>\n Kaj bi na koncu pripeljalo do izvajanja tega na\u010drta ukrepov? Na popolno destabilizacijo v Ukrajini, na katero je Kremelj ra\u010dunal. Takole je Oleksandr Danyliuk opisal nadaljnji razvoj dogodkov po ukrajinski obve\u0161\u010devalni skupnosti:<\/p>\n “Pravzaprav je bil to pogoj za destabilizacijo. Jasno so razumeli, da bodo tak\u0161ne koncesije popolnoma nesprejemljive za ukrajinsko dru\u017ebo. Take koncesije bodo spro\u017eile proteste in \u2013 popolnoma naravne. Izra\u010dun je bil na podlagi refleksivnega nadzora in nedopustnosti kot takega. V nasprotju s temi protesti, ki naj bi se oddali, so Rusi na\u010drtovali radikalizirati te proteste svojih agentov in dodatnih predstavnikov posebnih slu\u017eb in specialnih enot Ruske federacije. Pripeljite jih na raven oboro\u017eenega soo\u010denja. In v okviru teh protestov je tudi na zastavi protestnikov, da sprejmejo ukrepe celo za fizi\u010dno odpravo najvi\u0161jega vodstva dr\u017eave Ukrajine.”<\/p>\n Zato bi Ukrajina brez najvi\u0161jega vodstva dr\u017eave, zajeta v mno\u017ei\u010dnih protestih, postala enostaven plen za ruske imperiale. In Zahod ne bi mogel pomagati tukaj. Ker, prvi\u010d, ne bi imela nikogar, s kom bi se lahko stikala. In drugi\u010d, malo verjetno je, da bi imel \u017eeljo podpreti neusmiljene, uporni\u0161ke dr\u017eave.<\/p>\n Pogosto je bilo mogo\u010de sli\u0161ati posmeh nekaterih strokovnjakov za kav\u010d o Vladimirju Putinu, da, pravijo, ni imel “na\u010drta B”, \u010de njegova “posebna operacija” ne bi \u0161la po na\u010drtu. In \u0161la je “narobe” pravzaprav od prvih ur invazije. Zdaj je postalo jasno, da je ta invazija v polnem obsegu “na\u010drt B”. Medtem ko je “na\u010drt A” dolo\u010dal tudi zaseg Ukrajine, odvzem njene subjektivnosti in dejansko odpravo ukrajinskega naroda, vendar na na\u010din veliko enostavnej\u0161i, manj drago v vseh pogledih za Rusijo. \u010ceprav, kot \u017ee vemo iz izku\u0161enj Bucha in drugih zasedenih ozemelj, ta scenarij ni ni\u010d manj krvav. Na sre\u010do ukrajinskega vodstva ni sku\u0161njala kremlji\u0161ka mirna vaba.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Septembra 2008 sem imel prilo\u017enost intervjuvati takratnega podpredsednika vlade Gruzije Giorgija Baramidzeja. Z njim smo se sre\u010dali na gospodarskem forumu v poljskem mestu Krynica. V tem \u010dasu se je pravkar kon\u010dala vro\u010da faza rusko-gruzijske vojne, ki je v kavka\u0161ko dr\u017eavo prinesla smrt, uni\u010denje in izgubo ozemelj. Zahod se je nato strinjal s sramotnim “Sarkozy-Medvedevim sporazumom”, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10616,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[176,23,3,66,31,26,32,35],"class_list":["post-10615","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-lyubko-petrenko","tag-rusija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-top-novice","tag-ukrajinsko-ruski-odnosi","tag-vladimir-putin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10615","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10615"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10615\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10616"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10615"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10615"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10615"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}