{"id":10548,"date":"2022-12-13T07:45:05","date_gmt":"2022-12-13T07:45:05","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-12-ukrajinsko-vojasko-gospodarstvo\/"},"modified":"2022-12-13T07:45:05","modified_gmt":"2022-12-13T07:45:05","slug":"ukrajinsko-vojasko-gospodarstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-12-ukrajinsko-vojasko-gospodarstvo\/","title":{"rendered":"Ukrajinsko voja\u0161ko gospodarstvo"},"content":{"rendered":"

Zaradi obse\u017ene invazije Rusije je leto 2022 postalo eno najte\u017ejih za ukrajinsko gospodarstvo. Po podatkih Narodne banke bo zaradi vojne konec leta inflacija dosegla pribli\u017eno 30 %, prihodnje leto pa se bo bistveno upo\u010dasnila.
\n<\/span><\/p>\n

V petek, 9. decembra, je “Odvetni\u0161ka pisarna “HD Partners” imela kon\u010dno strate\u0161ko zasedanje Foruma Zahod, na katerem so strokovnjaki analizirali, kako je gospodarski trg Ukrajine pre\u017eivel leta 2022 in <\/span>napovedanih novih izzivov za naslednjih nekaj let. smo bili zabele\u017eeni najpomembnej\u0161i iz strate\u0161kega zasedanja Foruma Zahod, ki je bil predvajan na strani “Va\u0161e mesto<\/a>\u00bb.\n<\/p>\n

<\/div>\n

***\n<\/p>\n

Kak\u0161en je model ukrajinskega voja\u0161kega gospodarstva?<\/span><\/strong>\n<\/p>\n

Po besedah Tatiane Sytnyk, predstavnice GfK In\u0161tituta za tr\u017ene raziskave, je svetovna zgodovina ve\u010dkrat opravila lekcije voja\u0161kega gospodarstva. Na primer, med prvo in drugo svetovno vojno se je celoten sektor gospodarstva mobiliziral in delal za potrebe voja\u0161ko-obrambnega kompleksa. Vendar pa noben od prej\u0161njih modelov ni podoben gospodarskemu trgu v razmerah vojne v Ukrajini.\n<\/p>\n

Predvsem je vojna prizadela sektor proizvodnje in oskrbe, logisti\u010dne povezave, zlasti zaradi blokiranja morskih pristani\u0161\u010d, pa tudi \u010dlove\u0161kih virov in kriti\u010dne infrastrukture, zlasti energije.\n<\/p>\n

“Pomorski prevoz je predstavljal 70 % ukrajinskega izvoza. To je pravzaprav celoten glavni ukrajinski izvoz,” je dejala Tetiana Sytnyk.\n<\/p>\n

Za oris ukrajinskega voja\u0161kega gospodarstva navaja model, ki ga je predlagal strokovnjak Lyubomyr Shavalyuk. Ta model predvideva delitev ukrajinskega gospodarstva na dva kroga: civilno in voja\u0161ko. Ti krogi se sekajo, vendar obstajajo vzporedno.\n<\/p>\n

“Zdaj imamo tak\u0161no situacijo, da oboro\u017eene sile Ukrajine odganjajo sovra\u017enika, podjetja delujejo in se prilagajajo, vlada pa ima diplomatsko fronto,” dodaja strokovnjak.<\/p>\n

\n


\n

Med tveganji tak\u0161nega modela voja\u0161kega gospodarstva navaja deindustrializacijo, saj so \u0161tevilni proizvodni objekti trpeli zaradi obstreljevanja, prora\u010dunskih primanjkljajev, pomanjkanje delovne sile in odlivov prebivalstva. Vendar pa bo vojna, kot ugotavlja, vodila do ve\u010djih strukturnih sprememb, vklju\u010dno z deoligarhizacijo, vedno ve\u010djim pomenom srednje velikega industrijskega poslovanja in diverzifikacijo logistike.\n<\/p>\n

“Leta 2022 je Ukrajini uspelo ohraniti makroekonomsko stabilnost v razmerah vojne in premagati obse\u017eno zaustavitev proizvodnje in odliv ljudi, dejansko pa te procese obrniti nazaj,” je dejal Volodymyr Kuzio, predstavnik banke Lviv.\n<\/p>\n

Ugotavlja, da se je Nacionalna banka pravilno odzvala na vojne izzive. Zlasti se je NBU uspelo izogniti hitremu padcu grivna in zmanj\u0161anju rezerv zlatega in deviznega sklada.\n<\/p>\n

Kako je ukrajinsko poslovanje pre\u017eivelo leto 2022?<\/span><\/strong>\n<\/p>\n

\u00bbNajte\u017eji izziv za poslovanje je bil ohranitev \u010dustvene stabilnosti ekipe. V takih primerih po mojih izku\u0161njah veliko ve\u010d truda zahteva dolo\u010danje pravih nalog in rek: \u0161li bomo skozi vse, naredili bomo vse, sprostili nove izdelke. Toda dejstvo, da je dr\u017eava pre\u017eivela s tak\u0161nim zunanjim posegom, daje razlog, da smo previdno optimisti\u010dni glede napovedi rasti prihodnje leto,” je dejal organizator foruma Volodymyr Glashchenkov.\n<\/p>\n

Po podatkih Tetiane Sytnyk so po pandemiji koronavirusa leta 2020 ukrajinska podjetja za\u010dela hitro rasti. Po popolni invaziji pa so se podjetniki soo\u010dali z novimi izzivi \u2013 vojna ne omogo\u010da le razvoja, ampak tudi razse\u017enosti poslovanja.
\n<\/span><\/p>\n

Po raziskavi podjetnikov je po 24. februarju ve\u010dina zmanj\u0161ala svoje dejavnosti, \u0161e naprej pa dela in le devet odstotkov jih je popolnoma prenehalo delovati. \u0160e 5 % oziroma 6 % je spremenilo poklic in vstopilo na nove trge.<\/span><\/p>\n


\n

“Na splo\u0161no poslovanje v povpre\u010dju ka\u017ee na 49-odstotni padec. Gre za uporabo zmogljivosti. \u010ce vzamemo napovedi NBU o padcu BDP, ki je 33-37%, potem je v resnici celo pod tistimi pogoji, ki niso tako slaba \u0161tevilka,” je dejala Tetiana Sytnyk.
\n<\/span><\/p>\n

Najhuj\u0161e razmere so na tistih ozemljih, ki so bila zasedena ali kjer so se nadaljevala aktivna sovra\u017enost. Najbolj je trpel sektor trgovine in industrije. Najbolj\u0161i polo\u017eaj na trgu storitev.
\n<\/span><\/p>\n

Predstavniki podjetij so med najvplivnej\u0161imi posledicami vojne poimenovali splo\u0161ni upad povpra\u0161evanja po izdelkih, ustavitev ali prekinitev ponudbe, pove\u010danje stro\u0161kov logistike in surovin, pomanjkanje sredstev za nadaljevanje poslovanja, dolgovi strank in kupcev ter izguba kupcev.<\/span><\/p>\n


\n

Tetyana Sytnyk ugotavlja, da se tudi v razmerah vojne ukrajinski posel uspe prilagoditi novim realitetam \u2013 i\u0161\u010de nove na\u010dine za nadaljevanje dejavnosti v teh pogojih.
\n<\/span><\/p>\n

\u00bbTrenutek poslovne prilagoditve novim realitetam je bil povezan s prehodom iz negotovosti na tveganja, in ko obstaja ve\u010dje razumevanje, kako se to zgodi, kjer je mogo\u010de trpeti izgube, potem se pojavijo strategije za zmanj\u0161anje teh izgub. V vsakem primeru vam to omogo\u010da, da malo premaknete obzorje na\u010drtovanja,” pravi strokovnjak za tr\u017ene raziskave.<\/span><\/p>\n

Vendar pa strokovnjak pravi, da ima poslovanje kljub prilagajanju \u0161e vedno veliko potrebe po nalo\u017ebah. Vsaj polovica vpra\u0161anih je navelila, da najbolj potrebujejo nalo\u017ebe za izbolj\u0161anje kakovosti izdelkov in storitev, zagon novih vrst izdelkov, digitalnih tehnologij in izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti.<\/span><\/p>\n


\n

Kaj v naslednjih letih \u010daka ukrajinsko gospodarstvo?<\/span><\/span><\/strong>
\n<\/span><\/p>\n

Po volodymyru se bo struktura ukrajinskega gospodarstva v prihajajo\u010dih letih bistveno spremenila, klju\u010dni akterji na trgu pa bodo mala in srednje velika podjetja, ki bodo “pognala” gospodarstvo dr\u017eave.
\n<\/span><\/p>\n

Zaradi pomembnih nalo\u017eb partnerskih dr\u017eav vidi mo\u017enosti za dinami\u010dni gospodarski razvoj v zahodni Ukrajini.
\n<\/span><\/p>\n

“V letu 2022 Nacionalna banka napoveduje upad BDP za tretjino, prihodnje leto pa bi se po mnenju strokovnjakov stanje moralo izbolj\u0161ati. Postopno okrevanje se bo nadaljevalo v 2023-2024 zahvaljujo\u010d mednarodnim dajalcem,” pravi.
\n<\/span><\/p>\n

Inflacija prihodnje leto naj bi bila 20-odstotna, logi\u010dna ohranitev diskontne stopnje pa 25-odstotna. Volodymyr Kuzio ugotavlja, da svetovna inflacija ni prizadela le Ukrajine. Pojavlja se v ve\u010dini razvitih dr\u017eav sveta, zlasti v EU, ta \u0161tevilka je 10 %, v ZDA pa 8,2 %
\n<\/span><\/p>\n

Artem Shcherbyna, upravitelj premo\u017eenja Dru\u017ebe Concorde Capital, meni, da bo mednarodni denarni sklad (IMF) prihodnje leto spodbudil NBU k dvigu dolarja, da bi ga pribli\u017eal tr\u017enim razmeram. Ugotavlja pa, da se bo, \u010de se bo obrestna mera dvignila, zgodila v prvem \u010detrtletju leta in se bo obdr\u017eala na pribli\u017eno 42 UAH.<\/span><\/p>\n

“Z gospodarskega vidika je celo koristna za Ukrajino, saj znotraj pritegne valutni vir. Razumeti moramo, da v naslednjih dveh letih ni mo\u017enosti za prevrednotenje. Zato nas bo podprla le infuzija mednarodnih partnerjev,” je prepri\u010dan strokovnjak.
\n<\/span><\/p>\n

Strokovnjak tudi napoveduje, da zaradi odliva prebivalstva skozi \u010das v Ukrajini morda manjka dela, zato bi morale oblasti \u017ee razviti mo\u017enosti, kako privabiti tuje delavce za delo v Ukrajini.
\n<\/span><\/p>\n

“Ukrajina bi morala \u017ee spodbuditi odprtje trga za tuje delavce tukaj. Ukrajina je bila vedno darovalka dela, vendar moramo v tak\u0161ni situaciji postati dr\u017eava, v kateri \u017eelijo priti, potrebujemo delo,” dodaja strokovnjak.
\n<\/span><\/p>\n

Artem Shcherbyna ugotavlja, da prav tako ne smemo pri\u010dakovati hitrega ponovnega izvoza in da bomo, nasprotno, pripravljeni, da bo Ukrajina v prihajajo\u010dih letih postala dr\u017eava, odvisna od uvoza, kar bo tudi pritiskalo na menjalni te\u010daj.
\n<\/span><\/p>\n

Prav tako bo, ugotavlja, rasla it industrija in postala bo morda najve\u010dja davkopla\u010devalka. Namesto tega bo dr\u017eava Ukrajina investirala v predelavo, alternativno energijo in voja\u0161ko industrijo.<\/span><\/p>\n


\n


\n

“Po vojni bo Ukrajina prenehala biti transportno vozli\u0161\u010de med vzhodom in zahodom, na katerem je zaslu\u017eila denar. Gospodarstvo bo postalo bolj storitveno, ne industrijsko, in to je kakovost, to je, manj bomo odvisni od fizi\u010dnih industrijskih podjetij,” je dodal Artem Shcherbyna.<\/span><\/p>\n


\n

Zaradi obse\u017ene invazije Rusije je leto 2022 postalo eno najte\u017ejih za ukrajinsko gospodarstvo. Po podatkih Narodne banke bo zaradi vojne konec leta inflacija dosegla pribli\u017eno 30 %, prihodnje leto pa se bo bistveno upo\u010dasnila. V petek, 9. decembra, je “Odvetni\u0161ka pisarna “HD Partners” imela kon\u010dno strate\u0161ko zasedanje Foruma Zahod, na katerem so strokovnjaki analizirali, kako […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":10549,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[634,1408,1313,1051,934,269,1503,66,536,1504],"class_list":["post-10548","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-banke","tag-bdp","tag-inflacija","tag-mednarodni-denarni-sklad","tag-nalozba","tag-podjetje","tag-poslovni-forum","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-valuta","tag-volodymyr-glaschenkov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10548","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10548"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10548\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10549"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10548"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10548"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10548"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}