24. februarja je izbila vojna, ki se je, \u010deprav je bila razgla\u0161ena, izkazala za ogromen \u0161ok in najverjetneje prelomno to\u010dko v zgodovini na\u0161ega dela sveta po hladni vojni. Napovedale so ga ameri\u0161ke obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe. Evropa je bila sprva skepti\u010dna. Ukrajinci so videli, da je v zraku vojna in je niso zavrnili. Tudi oni so dvomili, da je ruska invazija v takem obsegu mo\u017ena. Dokaz za to je oddajni intervju z vodjam urada predsednika Andriyjem Yermakom, ki ga je dal dva tedna po za\u010detku spopada. Ukrajinski politik \u0161tevilka dva je neposredno povedal: \u00bbIskreno, do konca nismo verjeli, da ta (ruska agresija \u2013 ed.) Zgodilo. Od partnerjev smo imeli veliko informacij, a \u0161e vedno nismo verjeli.” Za vsak primer pa so ukrajinci pripravljeni odgnati agresijo.<\/p>\n
Kralj je gol.<\/strong><\/p>\n Putin se je odlo\u010dil za na pogled neracionalen napad, ki ga je povzro\u010dil povsem izkrivljan pogled na ukrajinsko dr\u017eavo in narod. Njegova odlo\u010ditev je del dolge tradicije ruskega nesporazuma Ukrajincev. Na nek presenetljiv na\u010din so jih Rusi skozi celotno svojo tsaristsko, sovjetsko in Putinovo zgodovino podcenjevali in ignorirali. Zanikali so pravico do identitete in jih pogosto posku\u0161ali pripeljati do iztrebitev. Zdi se, da ima Rusija najve\u010dji problem z razumevanjem naroda, katerega lo\u010denost in subjektivnost ne prepozna.<\/p>\n Obenem so Rusi sumljivi do Ukrajincev. Nekje globoko v sebi so \u010dutili, da je “mali ruski” del njihovega imperija negotov, ga je bilo treba pozorno spremljati, biti previden. Leta 1919 je Lev Trocki v navodilih bolj\u0161evi\u0161ke agitatorje zapisal: “Tovari\u0161i, greste v Ukrajino. Ne pozabite, da ni te\u017ejega dela agitatorja kot v Ukrajini. \u017de tretji\u010d tja po\u0161ljemo mo\u010dno osebje in vsaki\u010d z novo taktiko, z novimi tehnikami (…). Ukrajinskemu kmetu ne vsilite komunizma, dokler se tam ne okrepi na\u0161a mo\u010d (…). V nasprotju z neodvisno Petliuro in drugimi trdijo, da Rusija priznava tudi neodvisnost Ukrajine, vendar pod pogojem, da tam obstaja sovjetska oblast.” Trocki je za razliko od Putina zelo dobro poznal Ukrajince, rodil se je v vasi blizu Khersona in odra\u0161\u010dal med ukrajinskimi kmeti. Izkazalo pa se je, da so njegova navodila neu\u010dinkovita, saj so po kratkem \u010dasu sovjetske oblasti, ki so \u017eelele dokon\u010dno pomiriti ukrajinsko vas, povzro\u010dile veliko famino, zaradi \u010desar je bilo ubitih skoraj \u0161tiri milijone Ukrajincev.<\/p>\n Morda je pomanjkanje kriti\u010dnega samoosmislevanja v ruski politi\u010dni misli in kulturi prisililo \u0161tevilne generacije, da ohranijo obsodbo \u2013 \u010de se sklicemo na Putinov sramotni \u010dlanek iz julija 2021 \u2013 da je Ukrajina “zgodovinska ruska de\u017eela” in da jo umetno ustvarjajo tujci “proti Rusiji”. To je bil eden najbolj glasnih strelov, ki je naznanjal, da bo ruska obsedenost imela oprijemljive posledice. Kot pi\u0161tola v \u010cehovu \u2013 ker visi v prvem dejanju, mora streljati v enem od naslednjih.<\/p>\n Ukrajinstvo v svoji ne-ruski razse\u017enosti \u2013 v prevladujo\u010dem dojemanju Rusije \u2013 ogrozi ruskost in ustvarja ogromno luknjo, ki ujame samo bistvo ruske identitete in tradicije. Zaporedne generacije ruskih intelektualcev \u2013 od Mikhaila Bulgakova do Josepha Brodskega in Aleksandra Solzhenitsyna \u2013 so spodbujale protiukrajinsko, kar je v veliki veliki del prispevalo k njegovemu ukoreninjenju v mainstream ruskih razprav. Sto let kasneje so besede vodja UPR Volodymyr Vynnychenko (1880-1951), da se “ruska demokracija kon\u010da tam, kjer se za\u010dne ukrajinsko vpra\u0161anje”, \u0161e vedno pomembne.<\/p>\n Putin se je izkazal za pridnega dedi\u010da ruskega antiukrajianizma, ki ga je moderniziral in razvil, ne da bi se odrekal klju\u010dnemu cilju svojih predhodnikov \u2013 zavzemiti Ukrajino in njeno suverenost spremeniti v fikcijo. Hkrati je naredil klasi\u010dno rusko napako \u2013 podcenjevanje Ukrajincev. Ruska “posebna voja\u0161ka operacija” je imela za cilj, da bi v nekaj dneh prevzela nadzor nad Kijevom in preostalo dr\u017eavo. Ukrajinsko vojsko je bilo treba premagati in pole\u010di oro\u017eje, dr\u017eavne institucije so morale razpadati (v Rusiji je bilo obi\u010dajno, da je Ukrajina skoraj bankrotirana, katere mo\u010d, ki jo je pojedla korupcija, je pravzaprav lutka Zahoda). Dovolj je spremeniti politi\u010dne elite, da pride v prvi del \u00bbzdrav\u00ab, pro-ruski del ljudstva. Tukaj je, kako na kratko ponazoriti Putina prepri\u010danja o Ukrajini. Kot \u017ee vemo, bi bilo te\u017eko \u0161e globlje narediti napako.<\/p>\n Pravijo, da je stanje v vojski odraz stanja dr\u017eave. Do 24. februarja je bila dolo\u010dena aberacija prepri\u010danje v absolutno premo\u010d ruskih oboro\u017eenih sil, katerih podobo je u\u010dinkovito podpirala ruska propaganda. Obenem je Rusija obi\u010dajno dojemana kot dr\u017eava z gospodarstvom, intenzivnim z viri, pre\u017eeta s korupcijo in kroni\u010dno nezmo\u017ena modernizacije. Prvi tedni vojne verjetno \u0161e niso odvrgli mita o mogo\u010dni ruski vojski (za to je bilo prezgodaj), vsekakor pa je bila resno omajana.<\/p>\n Klju\u010dni test Ukrajine<\/strong><\/p>\n Vojna je uveljavljene stereotipe o nefunkcionalnosti ukrajinske dr\u017eave obrnila na glavo. Popolna ruska agresija je bila velik \u0161ok za dru\u017ebo in oblasti. Klju\u010dno pa je, da od zgodnjih dni invazije najpomembnej\u0161e institucije niso bile le ohromljene, ampak so delovale tudi presenetljivo u\u010dinkovito. Tam so bila ministrstva, Verkhovna Rada, od koder \u2013 razen pol ducata namestnikov proruske \u00bbOpozicijske platforme \u2013 za \u017eivljenje\u00ab \u2013 ni nih\u010de pobegnil, lokalne oblasti, kar le potrjuje, kako nujna je bila reforma lokalne samouprave. Dr\u017eava pla\u010duje pokojnine in pla\u010de zaposlenim v dr\u017eavi. Energetski sistem deluje zunaj neposrednih bojnih obmo\u010dij. Ban\u010dni sistem \u0161e naprej deluje kljub ruskim kibernetskim napadom na banke in \u0161tevilne institucije. “Diia” ali “dr\u017eava v pametnem telefonu”, nacionalni portal spletnih administrativnih storitev, je pokazal svojo precej\u0161njo korist v razmerah vojne. Nekatere dr\u017eave EU ne imajo podobne stopnje digitalizacije.<\/p>\n V okviru vojne, ki je na vsaki geografski \u0161irini najpomembnej\u0161i test za dr\u017eavnost, je Ukrajina \u2013 presenetljivo ne le Moskva \u2013 pokazala neverjetno mo\u010d in odpornost. Kot da bi na povr\u0161je pri\u0161la neka skrita \u017eivljenjska sila. To se ni zgodilo le zaradi velike mobilizacije dru\u017ebe, ampak tudi zaradi tega, ker so v trenutku najresnej\u0161ega preizkusa v zgodovini osamosvojitve dr\u017eavne institucije delovale tako, kot bi morale. To je v nasprotju z razmerami spomladi 2014, ko ukrajinska dr\u017eava ni bila zmo\u017ena opravljati svoje glavne funkcije \u2013 za\u0161\u010dite pred agresijo. Nato so to breme prevzeli hitro oblikovani prostovoljski bataljoni, vendar se je ta konflikt, kot veste, kon\u010dal tako, da je Kijev prisiljen skleniti dva nedolo\u010dljiva minska sporazuma.<\/p>\n Leta 2022 je Ukrajina ne le uspe\u0161no branila prestolnico in prepre\u010dila ruske na\u010drte za raz\u010dlenitev njenega dr\u017eovanja, temve\u010d je zelo u\u010dinkovito za\u010dela slediti informacijski politiki, namenjeni tako lastni dru\u017ebi kot svetu. To bi bilo te\u017eje brez predsednika Volodymyra Zelenskyja, katerega herojska dr\u017ea v kriti\u010dnem obdobju po 24. februarju je bila zelo mobilizirajo\u010da, kar je le potrdilo staro resnico o vlogi voditelja v kriznih \u010dasih. Vendar brez u\u010dinkovitega okolja noben vodja ne bi mogel narediti veliko in izkazalo se je, da obstaja. Ruski propagandni stroj nima veliko povedati, da je \u017ee sam po sebi zvocen. Ukrajinski na\u010din komuniciranja v tej vojni, njegova verodostojna sporo\u010dila in zanimiva oblika bodo na\u0161li svoje mesto v delu u\u010dbenikov o voja\u0161ki umetnosti, ki se bodo nana\u0161ali na informacijsko politiko.<\/p>\n Zadnja bitka<\/strong><\/p>\n Ne smete se zavajati \u2013 vojna bo verjetno podalj\u0161ana. Te\u017eko si je predstavljati, da bo Putin priznal poraz, premislil o svojih na\u010drtih in umaknil \u010dete. Hitro je postalo jasno, da dele\u017ei v tem konfliktu presegajo samo Ukrajino in zadevajo obliko mednarodnega reda v Evropi in prihodnji re\u017eim v Rusiji. Vse ka\u017ee na to, da imajo Ukrajinci pred sabo \u0161e veliko te\u017eav in ogromnih izzivov, saj se Kremelj ne namerava umakniti. \u010ceprav menim, da sedanji potek te vojne \u017ee pomeni, da je Ukrajina branila svojo neodvisnost in se kon\u010dno in za vedno pridru\u017eila skupini evropskih dr\u017eav. Odprto je le vpra\u0161anje prehoda vzhodne in ju\u017ene meje Ukrajine. Lahko si predstavljamo scenarij, v katerem Kyiv ne bo mogel ponovno nadzorovati izgubljenih ozemelj. Ali bo to cena, ki jo bo Morala pla\u010dati Ukrajina v tej vojni? Mogo\u010de. Obenem pa je mogo\u010de napovedati, da bodo tudi te prisilne teritorialne izgube za\u010dasne, dokler bo sedanji vladar ostal v Kremlju. Rusija se ni uspela u\u010dinkovito integracijo, tudi za ceno represije, zdaj zasedene regije Kherson in dela Zaporizhzhie, ki se je uspe\u0161no zdru\u017eila z ukrajinsko dr\u017eavo, \u0161e posebej po 2014. Proces po\u010dasnega, a progresivnega vklju\u010devanja razli\u010dnih ukrajinskih regij od leta 1991 in razvoja sodobne identitete se je kljub \u0161ibkosti dr\u017eavnih institucij zaradi \u0161tevilnih napak, ki jih je Rusija naredila v zvezi z Ukrajino v svoji politiki, pospe\u0161il. Ob gro\u017enji od zunaj je ukrajinska skupnost za\u010dela postajati mo\u010dnej\u0161a.<\/p>\n Sedanja vojna je v kateri koli razli\u010dici povezave, ki zapri ve\u010d stoletij staro politiko Rusije do ukrajinskega ljudstva. Prvi meseci agresije ka\u017eejo, da zmage Rusije, kot si predstavlja Kremlja, ni mogo\u010de dose\u010di. Rusija ne more nadzirati Ukrajine. In to ne glede na to, koliko ruskih zlo\u010dinov bo \u0161e storjenih nad Ukrajinci. \u017dalosten paradoks zgodovine je, da ponovno do\u017eivljajo de\u017eelo, ki je, tako kot nobena druga v Evropi, toliko trpela zaradi totalitarizmov in genocidov dvajsetega stoletja. In vendar je ukrajinski narod obdr\u017eil presenetljivo mo\u010dne sposobnosti o\u017eivljanja in trajnostne nacionalne korenine (ne le na zahodu dr\u017eave). O\u010ditno lo\u010devanje ukrajinske politi\u010dne kulture od ruske kulture prispeva k dejstvu, da vsako letoz o\u010desom naslov knjige Leonida Kuchme “Ukrajina ni Rusija” vedno bolj potrjuje njeno pomembnost.<\/p>\n Vojna kot nov utele\u0161ni mit<\/strong><\/p>\n Ruska agresija je postala obstoje\u010de izziv za ukrajinsko dr\u017eavo, a tako kot vsaka vojna za svobodo, odpira tudi novo obdobje, prina\u0161a nov ustanoviteljski mit. Iz vojne se bo pojavila \u0161e ena Ukrajina, ki se bo morala soo\u010diti s \u0161tevilnimi te\u017eavami, vse pa ka\u017ee, da bo pripeljala do kon\u010dnega zaprtja postkomunisti\u010dne dobe, izjemno te\u017ekega obdobja v ukrajinski zgodovini, ki je med drugim prineslo \u0161tevilne politi\u010dne, gospodarske in demografske krize. Ta nova Ukrajina ima prilo\u017enost ustvariti bolj pravo dru\u017ebo, ki je svojo subjektivnost potrdila s premagotvijo prej\u0161nje nemo\u010di in izgradnjo sodobnega gospodarstva, zlasti s pri\u010dakovanimi mednarodnimi sredstvi za obnovo in znebiti se oligarhi\u010dnega vpliva, ki \u0161e vedno zavira razvoj. V novi dr\u017eavi se bodo pojavili novi junaki, nekateri spori iz preteklosti bodo izgubili pomen, voja\u0161ke operacije, ki so potekale predvsem na vzhodu in jugu Ukrajine, pa bodo zadnji trenutek njenega poenotenja.<\/p>\n V zadnjih letih si je Ukrajina prizadevala za reforme na razli\u010dnih podro\u010djih. Pogosto so bile te reforme nesoglasne, prepo\u010dasi, vendar so \u2013 kljub stalnim te\u017eavam s sistemsko korupcijo \u2013 progresivne. V razmerah vojne je vojska o\u010diten naslovnik ukrepov modernizacije, Zahod pa je postal dobavitelj know-howa. Teko\u010di konflikt bo \u0161e vedno predmet ne\u0161tetih analiz, vendar je \u017ee jasno, da je decentralizacija poveljstva, izvedena po modelih Nata, eden od razlogov za u\u010dinkovito obrambo Ukrajine. Pri\u010dakujemo lahko, da bodo v bli\u017enji prihodnosti oboro\u017eene sile Ukrajine postale najmodobnej\u0161a dr\u017eavna institucija in vir posodobitve drugih vidikov javnega \u017eivljenja in gospodarstva. Mo\u010dna vojska je vedno politi\u010dni dejavnik, ki vpliva na polo\u017eaj dr\u017eave v mednarodnih odnosih.<\/p>\n Po vojni ukrajinska politika bo druga\u010dna. To verjetno ne pomeni pomembne preobrazbe politi\u010dne kulture, vendar je mogo\u010de samozavestno trditi, da bo pro-ruski projekt, ki bi do 24. februarja lahko ra\u010dunal na ve\u010d kot ducat odstotkov glasov na volitvah, odstranjen iz politi\u010dnega \u017eivljenja. Biti pro-ruski je postal sinonim za izdajo. Danes je te\u017eko re\u010di, koliko desetletij bo trajalo za rusko-ukrajinsko spravo, ko se bo vojna kon\u010dno kon\u010dala. Evropski modeli so tu \u0161ibka referen\u010dna to\u010dka, saj Rusija ni Nem\u010dija in iskanje analogij, ki jih \u010drpajo druge tradicije, se v ruskem primeru obi\u010dajno izka\u017ee za zavarljivega.<\/p>\n Ta vojna, katere pomen in posledice segajo dale\u010d izven regije, je tudi vrnitev Ukrajine v Evropo. Ohranitev ukrajinske suverenosti glasno odpira novo stran v odnosih med Ukrajino in EU. Kyiv upa na hitro pot do \u010dlanstva v Evropski uniji in bo nedvomno… Razo\u010daran. Ukrajina, evropski neofit, da je bila Poljska dve desetletji prej, idealizira vse evropsko, se u\u010di, da je politika EU te\u017eko rutinski boj za lastne interese. In vendar, brez Ukrajine, evropskega projekta ni mogo\u010de dokon\u010dati, \u010deprav tak\u0161no mnenje \u0161e vedno ne spada v glave \u0161tevilnih zahodnoevropskih elit. In storili bodo veliko, da bi ta proces \u010dim dlje zavla\u010devali. Ukrajinsko navdu\u0161enje, persevernost, inovativnost in “kozakska fantazija” bodo s\u010dasoma pripeljale do “izvle\u010di” mesto v Evropski uniji, \u010deprav bo realno, trajalo dolgo. Seveda vojna in slog njenega ravnanja ukrajinskih sil \u2013 z skrbjo za \u017eivljenja navadnih vojakov (kar je velik kontrast z dejanji sovra\u017enika), potrjuje, da Ukrajinci sodijo v prostor evropskih vrednot. Ukrajina s svojimi alternativnimi evropskimi te\u017enjami spreminja tudi Evropsko unijo, \u010deprav je \u0161e vedno te\u017eko napovedati podrobni obseg in globino teh sprememb. \u010ce gledamo naprej, lahko \u017ee re\u010demo, da bo \u010dlanstvo Ukrajine korenito spremenilo ravnovesje mo\u010di v Evropi.<\/p>\n Na koncu bo soo\u010denje med Rusijo in Ukrajino spremenilo tudi postsovjetski prostor. \u017de zdaj je jasno, da je odziv dr\u017eav srednje Azije, Kavkaza in Moldavije na rusko agresijo bolj ali manj zategnjena razdalja od Kremlja. Njihove elite se zanimajo za ohranitev svoje suverenosti, nadaljnjo izgradnjo nacionalnih dr\u017eav in ne za vra\u010danje prevladujo\u010dih interesov Moskve v orbito. Izjema je Luka\u0161enkova Belorusija, katere podro\u010dje neodvisne politike se je mo\u010dno zmanj\u0161alo. Jasno pa je, da ne more biti neodvisne Belorusije brez neodvisne Ukrajine. Spremembe, ki jih je povzro\u010dila vojna nad Dnjeperjem in s \u010dasom tudi v Rusiji, bodo vplivale na preoblikovanje Belorusije.<\/p>\n Zgoraj opisane diagnoze \u0161e enkrat ka\u017eejo, kako temeljen bo izid sedanje vojne za Ukrajino, Evropo in o\u010ditno za Poljsko. Ukrajinska dr\u017eava se bo s\u010dasoma iz tega pojavila s \u0161tevilnimi junaki, po\u0161kodbami in ru\u0161evinami, ki jih bo morala obnoviti, a hkrati okrepljenanacionalno identiteto, mo\u010dnej\u0161o mednarodno subjektivnost in nov temelj njene dr\u017eovnosti.<\/p>\n Prevod iz polj\u0161\u010dine<\/em><\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.<\/em><\/p>\n Prej\u0161nji \u010dlanki projekta: Ukrajina – EU: vro\u010d konec pogajanj, – pobeci od izbor, Eastern partnership after Arab revolutions, In the crooked mirror, Preziran, Lukashenko u rata sa Putinom, Izmedu Moskve i Kijeva, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluostrana straha, Ukrajina izmislila na Eisu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali razpravljati o zgodovini, Minsk brezmi\u010dno<\/em><\/p>\n